Pasivna ali nizkoenergijska hiša vse bolj pogosta izbira investitorjev

Pasivna ali nizkoenergijska hiša se tudi v Sloveniji pogosto pojavlja kot izbira za novogradnje. K temu veliko pripomore vse večja ozaveščenost samih investitorjev ter seveda regulativa, ki zahteva spoštovanje določenih standardov gradnje. V Sloveniji povpraševanje po energetsko varčnih objektih, kot je pasivna ali nizkoenergijska hiša, raste.

Katere so lastnosti, ki jih ima pasivna ali nizkoenergijska hiša?

• Naravni materiali

Pri gradnji se v največji meri uporabljajo materiali naravnega izvora. Pri tem je najpomembnejši material les. Tudi izolacijski material je večinoma naravnega izvora (lesena vlakna oz. lesno vlaknene in izolacijske plošče oz. kombinacije celuloze in fasadnih lesno – izolacijskih plošč). Uporablja se tudi izolacijski material mineralnega izvora (kameno volno kakovosti in gostote DP5, ki zaradi svoje gostote zagotavlja izjemno toplotno izolativnost).

• Odlična izolativnost skozi vse faze gradnje

Pasivna ali nizkoenergijska hiša mora biti načrtovana in izdelana tako, da ne prihaja do toplotnih mostov. Poleg tega se v fazi montaže objekta elementi montirajo na način, da se tesno prilegajo, po potrebi pa še dodatno zatesnijo s posebnimi trakovi. Z opisanim premišljenim načinom gradnje, z natančno izvedenimi detajli v proizvodnji in montaži ter industrijsko natančnostjo tovarniško proizvedenih lesenih montažnih elementov objekta se tako doseže, da sloj izolacije ni nikjer prekinjen.

• Varčnost, zdravje in prihranki

Takšna gradnja je tudi hitra, ter požarno, poplavno in potresno varna. Zaradi načina izdelave je objekt suh takoj po finalizaciji. Lahko ga uporabljamo takoj, saj ni potrebno dolgotrajno sušenje gradbenih materialov. Tako je za lastnike takoj po zaključku gradnje zagotovljeno zdravo bivanje v njihovi hiši. Poleg tega je takšna gradnja, dolgoročno gledano tudi zelo gospodarna, saj na dolgi rok prinaša znatne prihranke na področju stroškov energije, vzdrževanja ipd.

Nizkoenergijska in pasivna gradnja še vedno premalo nadzorovani

Nizkoenergijska in pasivna gradnja je pomemben segment gradbeništva, ki pridobiva na pomenu, žal pa je tudi na tem področju nadzor nad izvajanjem del na gradbiščih prešibak. Zato se na žalost prepogosto dogaja, da kupci na dobijo pričakovane in obljubljene kvalitete objekta, ki so ga tudi plačali.

V večini evropskih držav je za področje nizkoenergijska in pasivna gradnja že sprejeta ustrezna zakonodaja, ki predpisuje gradnjo objektov in zapoveduje uporabo določenega odstotka obnovljivih virov energije. Širše po svetu je situacija precej slabša, saj se izven evropskih meja še vedno premalo zavedajo pomena, ki ga ims nizkoenergijska in pasivna gradnja, in negativnih vplivov emisij energetsko potratnih objektov na okolje.

Poostriti bi bilo treba nadzor nad samim izvajanjem gradenj ter zahtevati transparentnost izvajalcev. Navedeno še posebej velja za gradnjo prefabriciranih objektov iz lesa, saj je stanje plasiranja tovrstnih gradbenih elementov na trgu premalo nadzorovano in nezadostno regulirano.

Zato bi bilo treba izkoristiti tudi možnosti, ki se odpirajo ob sprejemu nove gradbene ureditve, da bi se primerno uredilo, katere listine morajo imeti gradbeni proizvodi za tiste skupine gradbenih proizvodov za katere že obstajajo harmonizirani evropski standardi (hEN), evropski ocenjevalni dokumenti (EAD), evropske tehnične smernice (ETAG), slovenska tehnična soglasja (STS) ali slovenski nacionalni standardi (SIST).

Hkrati bi s tem lastnosti gradbenih proizvodov in načine dokazovanja skladnosti le-teh poenotili s tistimi, ki jih morajo izpolnjevati proizvodi slovenskih proizvajalcev v drugih državah članic EU, kjer imajo vgradnjo gradbenih proizvodov natančno določeno in s čimer se slovenski proizvajalci gradbenih proizvodov dnevno srečujejo na trgu.

Hkrati bi s tem v Sloveniji tudi preprečili vgradnjo neustreznih gradbenih proizvodov, kar bi prav gotovo dvignilo kakovost gradnje in zaščitilo investitorje pred slabo kakovostjo in neustreznimi gradbenimi proizvodi, saj ima vgrajevanje neustreznih gradbenih proizvodov negativen vpliv na kakovost gradnje in grajenih objektov, kar pomeni ekonomsko škodo tako za državo, kot tudi za same investitorje.

Subvencije za nizkoenergijske hiše so dobrodošel dodatni vir financiranja

Ob tem pa velja poudariti tudi velik in pomemben vpliv, ki ga ima z dodeljevanjem nepovratnih finančnih spodbud, kot so subvencije za nizkoenergijske hiše tudi EKO SKLAD. S svojimi vzpodbudami izrazito pozitivno vpliva na povečanje gradnje energetsko učinkovitih objektov. Gre za lep primer delovanja državne institucije, ki deluje dobro in ima njeno delovanje številne pozitivne učinke tako za posameznike kot tudi družbo in državo samo.

Pasivna ali nizkoenergijska hiša, ki jo načrtujete, se torej lahko dodatno financira iz naslova subvencije za nizkoenergijske hiše. Tako se spodbuja prehod na nizko-ogljično družbo, k čemur se je naša država zavezala. Finančni vložek se sčasoma povrne, dolgoročne koristi pa ima tudi okolje.

Danes je že splošno sprejeto dejstvo, da je lesena montažna gradnja rešitev, ki je trajna, gospodarna, mednarodno priznana, tehnološko preskušena in strogo nadzorovana ter cenovno ugodna. Zagotavlja odlično toplotno izolacijo, kar je zelo pomembno, saj je cilj zagotoviti lastnikom nizke stroške vzdrževanja in nizko porabe energije za ogrevanje.

Eden najbolj znanih proizvajalcev tovrstnih objektov pri nas je Marles, ki ima bogato tradicijo. Prav vsi Marlesovi konstrukcijski sistemi sodijo med nizkoenergijske ali pasivne, zato so tudi vsi objekti izjemno energetsko varčni. Marles tudi nudi celovite energetsko učinkovite rešitve, ki uporabnikom objektov zagotavljajo optimalne bivanjske pogoje, ter hkrati izjemno nizke stroške bivanja in energetske oskrbe.