...v Braziliji žurirajo ob vroči sambi in kozarcu caiperinhe, na Novi Zelandiji pa med uro športne vzgoje zajahajo valove?

No, bilo bi res pravljično, vendar ni vedno. Tudi študij po svetu ima svoje prednosti in slabosti. Študentke treh oddaljenih eksotičnih držav so nam zaupale slasti in pasti študentskega življenja v svojih domovinah.

Foto: Marjan Priveršek

TABATA LARISSA ALMEIDA, Brazilija, 22 let, študentka tretjega letnika športne vzgoje Univerze v Camipnasu.

»Sama hodim na državno univerzo, ki je brezplačna, vendar je zelo težko priti nanjo, imeti moraš res dobre ocene. Drugače  imamo v Braziliji tudi ogromno privatnih univerz,  na katere se z lahkoto vpišeš, če le imaš dovolj denarja. Vendar je razlika kasneje, ko iščeš službo. Državna univerza je daleč najboljša referenca, ni pa dovolj, še vedno štejejo tudi izkušnje. Deset ali petnajst let nazaj si z univerzitetno izobrazbo z lahkoto dobil službo, danes ni več tako. Med študijem moram delati za minimalno plačo, včasih tudi zastonj, da si le pridobim dragocene izkušnje. Minimalna plača je okoli 150 evrov na mesec, vendar je dovolj, da si pokrijem stroške bivanja. Večina študentov si priskrbi tovrstno delo. Kljub temu, da na moji univerzi ni šolnine, si moramo sami plačati najemnino in hrano. Večina študentov najame hišo v bližini univerzitetnega mesta. Ponavadi v taki hiši živi od osem do deset študentov, zato da si čim bolj zmanjšamo stroške, pa tudi zabavno je bolj. Vlada ne subvencionira študentske nastanitve in prehrane, šolnine so v veliki večini rezervirane za afro-brazilsko in indijansko skupnost. Najrevnejši dobijo posebne listke za prehrano, ki sicer znotraj univerzitetnega mesta ni draga, študentsko kosilo stane okoli 1,5 evra. Na jugu Brazilije študira veliko ljudi, medtem ko na kolonialnem severu ni toliko univerz, ljudje so revnejši, nimajo denarja in možnosti za izobraževanje, nekateri v tem tudi ne vidijo smisla, saj po koncu študija ne bi imeli možnosti zaposlitve.

Seveda se, tako kot drugje po svetu, tudi v Braziliji študentje zabavamo, vendar ne ob koncu tedna, tako kot je to v navadi v Evropi. Večina zabav se zvrsti ob sredah in četrtkih, saj v petek vsi odidemo v domači kraj. Zabave so večinoma dogajajo po hišah, kjer živimo. Vedno je veliko ljudi in nora žurka, vsi tudi pomagamo pospraviti, sploh pa je super, če naslednje jutro nimaš predavanj ali službe.«

 

KIERSTEN REID, Nova Zelandija, 22 let, diplomirala iz trgovskega prava in obdavčitev na Univerzi v Aucklandu.

»Na Novi Zelandiji je študij plačljiv, trenutno študentom vlada omogoča brezobrestno posojilo, zato se tudi vedno več ljudi odloča za študij, saj je vladno posojilo veliko cenejše od bančnega. Vendar ne smeš zapustiti države za več kot tri mesece, dokler ne odplačaš posojila, v nasprotnem primeru moraš plačati z obrestmi. Plačujejo se izpiti, na leto jih je osem, študij večinoma traja tri leta, nekatere smeri, kot na primer pravo in medicina pa pet let. Ravno zaradi tega, ker je tako drago, nihče ne zavlačuje s študijem, vsi ga zaključijo, kakor hitro je možno. Tudi službo je lažje dobiti z univerzitetnim spričevalom, saj dokazuje, da si se zmožen zavezati nečemu za daljše obdobje. Seveda je tudi pri nas trenutno kriza zaradi recesije, v nekaterih sektorjih tudi velika konkurenca, vendar imaš z univerzitetnim spričevalom dobre možnosti, da dobiš službo. Zaradi brezobrestnih posojil in boljše zaposlitve, se za študij odloča več ljudi kot včasih.

Znotraj vsake univerze lahko socialno ogroženi zaprosijo za štipendijo, v večini pa so šolnine rezervirane za maorsko in pacifiško skupnost, saj prihajajo iz revnejšega in manj izobraženega okolja od evropskih priseljencev. Nato so tu še štipendije za študente, ki dosegajo izjemne študijske rezultate, vendar je štipendij dovolj le za okoli pet odstotkov vse študentske populacije, zato jo je zelo težko dobiti. Zaradi velikih stroškov, ki jih študij prinaša, mnogo študentov ob študiju tudi dela, le redki imajo finančno podporo družine. Sama sem poleg rednega študija delala okoli 24 ur tedensko, da sem lahko poravnala stroške šolnine in bivanja. Znotraj moje univerze namreč ni študentskih domov, znotraj nekaterih drugih univerzitetnih mest pa ponujajo tudi to vrsto nastanitve. So mi pa na univerzi pomagali najti ugodno študentsko nastanitev. Poleg šolnine in najemnine moraš sam poskrbeti tudi za prehrano, večina študentov prinese malico od doma, jaz sem med predavanji skočila v trgovino po hiter obrok.

Čeprav študij in delo zahtevata veliko dela in discipline, pa je seveda študentsko življenje na Novi Zelandiji tudi sinonim za zabavo. Univerze se zelo potrudijo, da je študentsko življenje tudi zabavna izkušnja. Znotraj univerzitetnega mesta se zgodi veliko glasbenih prireditev, konec tedna pa študentske žure prireja tudi ogromno lokalov po mestu,  praktično vse mesto diha s študenti. Nato so tu še pivska tekmovanja in ostale vragolije.«

 

LUCILA GURDIAN, Kostarika, 21 let, študentka tretjega letnika športnih ved na Univerzi Costa Rica.

»Na Kostariki se po srednji šoli večina mladih odloči nadaljevati z izobraževanjem. Imamo privatne in državne univerze, privatne so seveda plačljive, državne pa delno plačljive, vendar v primerjavi s privatnimi zelo poceni. Privatne univerze so sicer bolj specializirane za določena področja, vendar ko iščeš službo, so državne univerze tiste, ki štejejo za bolj priznane. Iz osebnih izkušenj sem tudi sama mnenja, da državne univerze zagotavljajo bolj kakovosten nivo izobrazbe, vendar tudi s tovrstno diplomo trenutno težko dobiš dobro službo. Če želiš imeti res dobro plačo, diploma ni dovolj, rabiš vsaj še magistrski ali celo doktorski naziv.

Sama sem vpisana v program rednega študija in lahko povem, da mi že študij vzame toliko časa, da bi to res težko uskladila še z delom. Ob študiju delajo le tisti študentje, ki zaradi finančne situacije res ne morejo drugače. Večini študentov ni treba delati, ker je veliko možnosti za pridobitev različnih štipendij, kot na primer štipendije za finančno ogrožene, za športnike, za študente z odličnimi študijskimi rezultati... Zaradi nizkih stroškov šolnin in številnih štipendij ni težav z ostalimi stroški, ki jih študij prinaša. Študij na državni univerzi si lahko privošči večina Kostaričanov, če prihajajo izven mest, kjer se nahajajo univerze, so nastanjeni v študentskih domovih znotraj univerzitetnega mesta, nekateri pa tudi najamejo stanovanja v bližini univerze. Če imaš štipendijo ali plačuješ sobo v študentskem domu, imaš zagotovljeno tudi prehrano v menzi znotraj univerzitetnega mesta. Nekateri pa se prehranjujemo kar v poceni študentskih restavracijah v bližini univerze, kjer lahko za malo denarja res dobro ješ.

Univerza pa ni le študijsko okolje, temveč tudi žurersko. Študentje že med tednom  radi posedimo v lokalčkih okoli univerzitetnega mesta, se pogovarjamo, smejimo, spijemo pijačo ali dve. Vsaka univerza priredi žur in povabi študente sosednjih univerz, med letom organiziramo tudi študentski festival, ki traja cel teden. Študentsko življenje je resnično pestro.«

PREBERITE TUDI:

NA IZOBRAŽEVANJE V ZDA - SANJE ALI RESNIČNOST?: http://www.e-neo.si/si/studiozno/na-izobrazevanje-v-zda--sanje-ali-resnicnost/

IZMENJAVA PO DALMATINSKO: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/izmenjava-po-dalmatinsko/

V LOVLJENJU NOVEGA VETRA: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/v-lovljenju-novega-vetra/