predsednice Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in ministra Ivana Svetlika, ki ju imata do Zakona o malem delu.

Na eni strani je prisoten močan odklon do sprejetja tega zakona. Razlogi, ki jih je Katja Šoba podala, so na primer ukinitev študentskega dela, elitizacija visokega šolstva in ukinitev avtonomnega študentskega organiziranja. Meni, da je zakon katastrofalen za študente, zato ŠOS zahteva, da se študentsko delo ureja ločeno. Predlagan sistem naj bi za študente pomenil znižanje realnega dohodka, saj naj bi se po novem iz študentskega zaslužka odštevalo dodatnih 15,5 odstotka za socialno varstvene prispevke. Študentje naj bi bili s sprejetjem tega zakona prisiljeni delati za manjše urne postavke, prav tako pa bi bili pri delu časovno omejeni. Kot opozarja Katja Šoba, predlog zakona predstavlja tudi velik problem mladim diplomantom, saj bi jih lahko delodajalec kot brezposelne zaposlil preko malega dela z manjšo socialno varnostjo. Na drugi strani pa, kot navaja minister Ivan Svetlik, zakon o malem delu prinaša številne prednosti za študente, v primerjavi s sedanjim sistemom študentskega dela, saj bo poseben informacijski sistem beležil tudi izkušnje, pridobljene z malim delom, kar bo koristilo mladim pri iskanju prve zaposlitve. Malo delo naj bi še naprej potekalo na napotnico, prisotne pa bodo tudi varovalke, ki bodo zagotovile redno plačevanje delodajalcev in učinkovitejšo izterjavo neplačanih obveznosti. Minister meni, da se bo število zlorab zaradi njih zmanjšalo, k čemur bodo pripomogli tudi večji nadzor in višje sankcije.

Bodo študentje ob morebitnem sprejetju Zakona o malem delu lahko preživeli?

Kot pravijo na ministrstvu, so omejitve malega dela v urah in znesku predlagali predvsem zaradi zaščite instituta delovnega razmerja kot primarne oblike zaposlovanja, saj naj bi imeli s tem delavci večje pravice. V četrtem členu zakona o malem delu je navedeno, da študent ali dijak na leto ne sme delati več kot 728 ur, kar znese približno 14 ur na teden. Povprečno plačilo na uro znaša 4 EUR, kar pomeni, da bo lahko posameznik zaslužil približno 220 EUR mesečno. Na ŠOS-u so na podlagi analiz ugotovili, da študentje, ki so stari med 24–29 let, presegajo podano kvoto in delajo povprečno 843 ur, kar pomeni, da je omejitev prenizka, prav tako pa opozarjajo, da mora tretjina študentov delati, da si lahko plačuje stroške študija, zato  sedaj ti študentje ne bodo mogli preživeti.

Stabilnost?

Sedaj, ko je predlog zakona že na parlamentarni obravnavi, Študentska organizacija še vedno vztraja pri stališču, da je zakon slab, saj vpliva na zaposlitev znotraj celotnega trga dela. Ne zagotavlja namreč stabilnosti pri posredovanja takšnega dela, zato Študentska organizacija poziva poslance k ponovnem premisleku glede njegovega sprejetja.

PREBERITE TUDI:

MALO DELO IN ŠTUDENTSKE UGODNOSTI POD DROBNOGLEDOM: http://www.e-neo.si/si/dejavno/malo-delo-in-studentske-ugodnosti-pod-drobnogledom/

SOOČENJE: ZAKON O MALEM DELU: http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/soocenje--zakon-o-malem-delu/

ADIJO BONI, DOBER DAN TELEFONI: http://www.e-neo.si/si/studiozno/adijo-boni-dober-dan-telefoni/