Pred kratkim je bil v javnosti predstavljen predlog novega Zakona o štipendiranju, o katerem se je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ)  posvetovalo s predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), prav tako pa se je začela tudi enomesečno javna razprava ministrstva o tem predlogu. Novost, ki jo uvaja zakon, je možnost prejemanja več štipendij hkrati, vendar njihova skupna vrednost ne bo smela presegati 400 evrov. 

Poleg tega se bodo zaostrili pogoji za Zoisove štipendije, zato naj bi se po napovedih ŠOS-a število na novo podeljenih štipendij zmanjšalo za vsaj 1000 letno. Poleg državne in Zoisove štipendije se odslej predvidevajo še štipendije za poklice, ki jih primanjkuje ter za Slovence v zamejstvu in po svetu, štipendije za mednarodno mobilnost in sofinanciranje kadrovskih štipendij v organih državne uprave.

Upravičenci do štipendij

V Sloveniji drži v rokah vajeti štipendiranja Javni sklad za razvoj kadrov in štipendije. Splošno znano je, da lahko za štipendijo zaprosijo tisti, ki imajo status dijaka ali študenta. Malo manj mladih pa verjetno ve, da so do štipendij upravičeni tudi udeleženci izobraževanj, namenjenih odraslim, ki izpolnjujejo pogoje, skladno z zakonom. Štipendija se poleg državljanom Slovenije lahko dodeli tudi Slovencem v zamejstvu, državljanom držav članic Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora vključno z njihovimi družinskimi člani, če imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v Sloveniji ali pa če so v njej zaposleni in državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno ali začasno prebivanje v njej.

Kot veleva Zakon o štipendiranju, so do štipendije upravičeni tisti, ki ob prvem vpisu v prvi letnik srednje šole niso starejši od 18 let in tisti, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega ali visokošolskega izobraževanja oziroma ob prvem vpisu na prvo, drugo ali tretjo stopnjo izobraževanja niso starejši od 26 let. Prav tako te osebe ne smejo hkrati prejemati še katere druge štipendije, biti v delovnem razmerju ali pa imeti status brezposelne osebe.

Najpogostejši načini štipendiranja 

V Sloveniji so trenutno mladim na voljo naslednje štipendije: državne, kadrovske, Zoisove, štipendije za Slovence v zamejstvu in Slovence po svetu ter štipendije za državljane držav, s katerimi ima Slovenija sklenjene sporazume o sodelovanju na področju izobraževanja. Republiške štipendije so namenjene mladim, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin, medtem ko se Zoisove štipendije podeljujejo nadarjenim dijakom in študentom, ki imajo za seboj posebne dosežke.

Smisel štipendij je v prvi vrsti pomoč mladim, da končajo izobraževanje, si pridobijo ustrezno izobrazbo in se kar najhitreje vključijo na trg dela. Štipendije, ki so pri tem v posebno pomoč, so kadrovske, saj mladim pomagajo priti do izobrazbe, zagotavljajo pa tudi zaposljivost. Prejemnik kadrovske štipendije, ki jo delno sofinancira Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije oziroma Razvojna regionalna agencija, se mora po izobraževanju zaposliti pri delodajalcu, ki mu je izplačeval kadrovsko štipendijo najmanj za toliko let, kot jo je prejemal. Tega se marsikdo tudi prestraši, vendar pa po drugi strani štipendist s tem spoznava tudi način in organizacijo dela bodočega delodajalca ter izzive, s katerimi se bo nekoč srečeval na delovnem mestu.

PREBERITE TUDI:

NA IZOBRAŽEVANJE V ZDA - SANJE ALI RESNIČNOST?: http://www.e-neo.si/si/studiozno/na-izobrazevanje-v-zda--sanje-ali-resnicnost/

KAKO IZBRATI PRAVI ŠTUDIJ IN KJE SE INFORMIRATI?: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/kako-izbrati-pravi-studij-in-kje-se-informirati/

GLAVNI IZZIVI ŠTUDIJSKIH IZMENJAV: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/glavni-izzivi-studijskih-izmenjav/