Mnogim bodočim študentom predstavlja veliko težavo že sama izbira fakultete, vendar vam na žalost nihče ne more ponuditi recepta, po katerem boste izbrali za vas idealno šolo.

 

Tudi mnenja mojih sogovornikov so deljena; nekateri svetujejo, da izberite tisti študij, ki vas zares veseli, drugi menijo, da je vsekakor treba upoštevati, kakšno službo boste s svojo izobrazbo opravljali, saj boste v njej preživeli veliko več časa kot na samem faksu, tretji pa opozarjajo, da bodite pri izbiri fakultete pozorni predvsem na to, da se boste imeli sploh možnost zaposliti. Vsi se zavedamo, da imeti službo dandanes predstavlja luksuz, zato se je pred vpisom na fakulteto smiselno pozanimati, kateri poklici so v regiji, iz katere izhajate, trenutno najbolj zaželeni na trgu delovne sile. Če se je vaša izbira fokusirala na dve ali tri fakultete, vsekakor izberite tisto, ki vam ponuja širok spekter možnosti zaposlitve. Če sploh nimate ideje, kaj si želite študirati, pa vam eden izmed sogovornikov predlaga, da si raje že danes najdite službo; študirati samo zato, da pač nekaj študirate, je po njegovem mnenju popoln nesmisel, saj s tem le zapravite veliko časa in denarja, namesto da bi ga služili ter si pridobivali dragocene delovne izkušnje.

Učenju: Študentsko življenje vas lahko kaj hitro zapelje proč od učenja, saj ponuja pestro izbiro raznoraznih dejavnosti, predvsem pa nočnega življenja, toda ne pozabite, da ste na faks prišli po diplomo. Vsi moji sogovorniki so se strinjali, da je faks najlaže izdelati, če čim bolje izkoristiš vse prve priložnosti; kjer je le mogoče, delaš izpite po kolokvijih ter poskušaš ujeti čim več prvih izpitnih rokov, še posebno pri težjih izpitih, saj ti tako ostane še veliko priložnosti, če si bil morda v prvo neuspešen. Poleg tega si je že pred izpitnim obdobjem smiselno primerno časovno razporediti izpitne roke; v dveh dneh zapored je namreč izjemno težko uspešno opraviti dva izpita. Poletje se po navadi prehitro prevesi v jesen in septembra, ko imajo študentje še zadnjo priložnost izpolniti pogoje za višji letnik, marsikdo ugotovi, da mu čas že pošteno diha za ovratnik. Absolventi prav tako svetujejo, da izpitov, ki vam ne predstavljajo pogoja za vpis v višji letnik ne vlecite za seboj kot odvečno prtljago, temveč jih prav tako poskusite opraviti čim prej; v četrtem letniku je denimo precej zoprno in težko opravljati izpit iz drugega letnika, saj do tedaj povečini pozabiš že vse, kar si slišal na predavanjih, pa tudi snov, ki se na večini faksov iz letnika v letnik nadgrajuje, v tem primeru nekoliko štrli iz zdajšnjega študijskega konteksta. Vsa predavanja zagotovo niso kakovostna, zato je na tista, od katerih ne odnesete nič koristnega, vsekakor nesmiselno hoditi. Dobro je, da pri vseh predmetih obiščete prvi dve ali tri predavanja, da pridobite vtis o kakovosti, se pri študentih višjih letnikov pozanimate o obstoju zapiskov, knjig ali skript, ki vam morebiti nadomestijo nezanimiva predavanja, in poskušate pridobiti čim več informacij o profesorjevih zahtevah na izpitu, nato pa se na podlagi vsega tega odločite, ali vam bo obiskovanje nekega predavanja zares koristilo. Kar se tiče izpitov, se je smiselno pozanimati pri študentih višjih letnikov, kaj določen profesor pričakuje od študentov, vendar pri pripravi na izpit bistveno vlogo odigra samodisciplina. Izpitne snovi se v večini primerov ni mogoče naučiti v enem ali dveh dneh, zato si je smiselno že precej pred izpitnim rokom nabrati vso potrebno literaturo ter izdelati vsaj grob načrt učenja glede na količino snovi; vsakdo denimo ve, da je 500 strani dolgo knjigo nemogoče prebrati, kaj šele obvladati njeno vsebino, v zgolj nekaj dneh.

Študentskem delu: Nekateri absolventi menijo, da je študentsko delo bolje poiskati šele ob začetku drugega letnika, ko študent vidi, ali bo poleg študijskih obveznosti zmožen opravljati še kako službo. Če je le mogoče, je vsekakor priporočljivo poiskati delo, ki je vsaj malo povezano z vašim študijem, dobro pa se je preizkusiti v čim več različnih delih, saj boste s tem pridobili raznovrstne izkušnje. Poleg tega je bodoče študente treba posvariti tudi glede raznih goljufij v zvezi s študentskim delom; ko že dobite delo, morate od delodajalca nujno zahtevati pogodbo, če je le mogoče, se pozanimajte tudi, ali je reden plačnik, odveč pa ni tudi previdnost pri urni postavki; nekateri delodajalci namreč na študentskem servisu objavijo neto, drugi pa bruto postavko.

Prehrani: Čim več izkoriščajte bone, saj predstavljajo nekakšen luksuz; pozneje si večina izmed vas namreč ne bo mogla vsak dan privoščiti obroka v restavraciji. Sicer pa jejte zdravo in raznoliko hrano. Preizkusite čim več različnih restavracij, tudi tiste bolj eksotične. Poleg tega absolventi svetujejo, da če je le mogoče bone kupujte šele v drugi polovici meseca in nikoli v času kosila, saj boste tedaj kar nekaj časa preživeli v čakalni vrsti.

Stanovanju: Lahko ga iščete na različne načine, prek oglasnikov, spletnih strani, najbolje pa je, če vam določeno stanovanje predlaga znanec ali prijatelj. Stanodajalca, sosede, morda pa tudi cimre boste tako ali tako spoznali šele s časom, vsekakor pa se ne bojte izseliti iz stanovanja, v katerem se ne počutite prijetno. Nekateri menijo, da posameznik doživi resnično študentsko življenje zgolj v študentskem domu, zatorej ne pozabite pravočasno oddati prošnje zanj.

Prostočasnih dejavnostih: Bodite aktivni na čim več različnih področjih, ki vas zanimajo, včlanite se v različna društva, preizkusite študentsko izmenjavo ter pokoristite pravice, ki vam jih nudi študentska izkaznica, tako na področju kulture, športa, sproščanja kot tudi pri številnih drugih dejavnostih. Kot menijo moji sogovorniki, na področju zabave ne smete zamuditi predvsem Majskih iger in pustovanja, vendar, kot so poudarili nekateri, striktno ločite čas zabave in študiranja. Ko si pač vzamete čas za študij, se učite, ko je čas za zabavo, se zabavajte; nima smisla na zabavi razmišljati, kako bi se morali učiti ali v knjižnici razmišljati, kako bi se lahko zabavali.

Težave brucev

Študenti prvih letnikov, ki sem jih intervjuvala, izpostavljajo predvsem težave, povezane s študijem in fakulteto. Ena izmed sogovornic je omenila že same predstavitve na informativnih dnevih; na fakultetah oziroma smereh, kjer je vpis velik, naj bi bile predstavitve študija precej skope, saj vodstvu teh oddelkov oziroma fakultet ni v interesu privabljati še več študentov. Ko pa so že začeli obiskovati faks, je večini na začetku največjo težavo predstavljalo navajanje na nov sistem učenja, ki zahteva veliko več samodiscipline kot v srednji šoli. Na faksu te nihče ne opominja na datume izpitov, oddajo poročil ali domačih nalog; sam si moraš organizirati in razporediti delo. Moteče se jim zdi tudi, ker jim nihče ni razložil sistema na faksu, na primer o pogojih, ki jih morajo izpolniti za nadaljevanje študija, o kriterijih ocenjevanja izpitnih izdelkov. Nekateri so izpostavili tudi zmedenost profesorjev, ki včasih dajejo nejasna navodila za izdelavo nalog, in prehiter ritem podajanja snovi, ki mu je včasih nemogoče slediti. Poleg tega so predavalnice nemalokrat prepolne študentov, kar onemogoča optimalne pogoje za kakovostno delo. Moti pa jih tudi čuden urnik, saj so predavanja včasih razpotegnjena čez ves dan, kar marsikomu poruši ustaljeni bioritem in s tem otežuje tudi učenje. Med stvarmi, ki ne spadajo v okvir faksa, pa so intervjuvani bruci kot težavo izpostavili še izgubo nekdanjih sošolcev in s tem sproščenega srednješolskega vzdušja, sistem dobavljanja bonov – nekateri predlagajo, da bi lahko uvedli kupovanje bonov kar prek spleta ali vsaj odprli več prodajnih mest –, tisti, ki so se med študijem v prestolnico preselili iz drugih krajev, pa so imeli nekaj težav tudi s privajanjem na mestni potniški promet.

 

NA IZOBRAŽEVANJE V ZDA - SANJE ALI RESNIČNOST?: http://www.e-neo.si/si/studiozno/na-izobrazevanje-v-zda--sanje-ali-resnicnost/

MOTIVACIJA IN KONCENTRACIJA PRED IZPITI: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/motivacija-in-koncentracija-pred-izpiti/

SAMBA, VALOVI, KOKOS IN ŠTUDIJSKA LITERATURA: http://www.e-neo.si/si/studiozno/samba-valovi-kokos-in-studijska-literatura/