Marsikomu se ravno v tej fazi študij ustavi ...

Ko med študenti naletiš na temo, ki zadeva diplomo, jim postane nelagodno in s tresočim glasom povedo, da z opravljanjem izpitov niso imeli težav, saj so se morali držati izpitnih rokov, pri pisanju diplome pa se jeseni ob vpisu v absolventski staž vanje naseli občutek, da imajo na voljo še ogromno časa. Kljub temu pa je zelo pomembno, da začneš o tem razmišljati čim prej. Ko se končno odločiš za pisanje, moraš najprej izbrati temo in mentorja, ki ti lahko pri raziskovanju nudi največ opore. Pri izbiri teme diplomske naloge je najtežja odločitev, v katero strokovno področje se želiš usmeriti.

V znamenju dni, posvečenih gospodični na D

Diplomska naloga je samostojno pisno strokovno delo, kjer študent pod vodstvom mentorja pokaže obvladovanje znanstvene metodologije, prebere in zadovoljivo interpretira domačo ter tujo strokovno literaturo. V njej pokaže vse znanje, ki ga je pridobil v času študija. Zaželeno je, da je tema čim bolj izvirna, prav tako pa tudi sam način pisanja in interpretacija rezultatov. Namen diplomskega dela je nadgraditev že pridobljenega znanja, razvoj ustvarjalne sposobnosti za strokovno-raziskovalno delo ter osvojitev pisnega načina podajanja rezultatov ter njihovega vrednotenja, ki jih študent pridobi z eksperimentalnim delom.

Čeprav je najboljši nasvet, da je potrebno o temi za diplomo začeti razmišljati čim prej, pa se zares zganeš šele, ko je razpisan rok, na katerega moraš oddati svojo dispozicijo. V njej je potrebno predstaviti predvidene metode dela, ki jih boš uporabil pri analizi svoje izbrane teme in tudi utemeljiti sam izbor. Dispozicija mora poleg utemeljitve teme in metod dela vsebovati tudi namen naloge, cilje, strukturo ter seznam relevantne literature in virov. Tako začneš prebirati en članek, ki ima na koncu ogromen spisek literature, po kateri lahko sežeš. Kmalu začneš teči utrujajoč maraton, ki nima cilja, begaš med novimi in novimi odstavki, ki jih pridno izpisuješ v dokumente, upajoč, da boš vse skupaj lahko strnil v smiselno celoto. A vedno končaš z občutkom, da bi lahko dodal še kaj. Pravzaprav imaš ves čas občutek, da si nekje na pol poti. Vendar pa je vedno časovna omejitev tista, ki na koncu delo konča.

Kako naprej, ko se proces pisanja nenadoma ustavi?

Marsikdaj boš obstal, obkrožen s kupom knjig, s praznimi skodelicami kavnih usedlin, z vrečastimi podočnjaki na licu in s praznimi paketi čokolad na pisalni mizi. Ko boš ostal brez motivacije in navdiha, ki bo pobegnil na samotni otok, si boš obupano grizel nohte, kuštral lase in apatično strmel v računalnik. Zelo pomembno je torej, da izbereš temo, ki te zanima, privlači in te vleče k raziskovanju. Pomembno je, da se ti ob razmišljanju o njej postavljajo mnoga vprašanja, na katera bi rad našel odgovor. Raziskovalni nemir je torej izjemnega pomena. Bolje je, da raziskovalna tema ni zastavljena preveč široko, ampak je izbrano ožje raziskovalno področje, ki je natančno obdelano.

Kot bodoči diplomant pri raziskovanju empiričnega dela ter interpretaciji literature postopoma dosegaš stopnjo, ko lahko počasi sam začneš načrtovati proces dela, poskuse, meritve in obdelavo podatkov. O svojem delu moraš začeti tudi kritično razmišljati, biti kreativen in ohranjati objektivnost pri interpretaciji podatkov. Seveda ti pri vsem tem mentor stoji ob strani in ti ob pisanju pomaga z nasveti.

Samo diplomsko delo sestavlja:

-Naslov, v katerem bodoči diplomant opiše vsebino svoje naloge. Mora biti kratek, jasen in aktualen.

-Kazalo, v katerem navede naslove in podnaslove poglavij, ki sestavljajo diplomo.

-Uvod, v katerem predstavi temo naloge, lahko pa tudi razloge za njen izbor. Opiše njen namen, cilje, probleme s katerimi se bo ukvarjal, dosedanje raziskave na tem področju, opiše metode za obravnavo teme in postavi raziskovalno vprašanje, ki si ga je pri raziskavi teme postavil.

-Osrednji del sestavljata teoretični in eksperimentalni del ter njuna analiza. Tukaj poskuša študent zadovoljivo interpretirati pridobljene rezultate, odgovoriti na uvodno vprašanje, prav tako pa poskuša tudi podati smernice in nova vprašanja za prihodnje raziskovanje. Pomembno je, da ohrani objektiven in znanstven pristop, predstavi različne poglede in načine raziskovanja ter zadovoljivo argumentira svoje ugotovitve. Rezultate kritično oceni in svojo razlago primerja s splošnimi in že znanimi ugotovitvami.

-Zaključek ali sklepni del je sestavljen iz povzetka ugotovitev, do katerih je avtor prišel v osrednjem delu. Podan je odgovor na raziskovalno vprašanje, kritično je povzeta in ovrednotena uporaba metode, ugotovitev in rezultatov. Pomembno je, da študent ne odpira novih raziskovalnih področij, ki jih v nalogi ni analiziral, ampak samo poda svoje ugotovitve uvodno zastavljenega problema.  

-Seznam literature in virov je sestavljen iz naslovov knjig, člankov in ostalih virov, ki jih je študent prebral ter citiral v svoji nalogi. Njihova relevantnost je izjemnega pomena, prav tako pa je pomembno, da so večinoma navedeni primarni in ne sekundarni viri, kar pomeni, da je študent prebral originalna dela in ne njihovih interpretacij. Navedba del se mora skladati s pravili citiranja, ki jih ima posamezna fakulteta in mora biti brezhibna. Prav tako mora biti študent previden pri navedbi citatov v diplomi, saj je lahko zelo hitro obtožen kraje intelektualne lastnine v primeru, da ni navedel imena in priimka avtorja.

Po mentorjevem pregledu napisanega dela študent prejme njegove popravke. Ko se oba strinjata, da je delo končano, bodoči diplomant natisne več izvodov, ki jih posreduje članom komisije. Ti bodo sodelovali na ustnem zagovoru diplome. Nato jim odda vezan izvod in se s člani komisije dogovori za datum zagovora, na katerem predstavi svoje diplomsko delo ter odgovori na nekaj zastavljenih vprašanj s strani komisije.

Stefanie Prinz, diplomantka fizioterapije iz Avstrije

Stefanie Prinz pravi, da je dobro začeti razmišljati o temi svoje diplome zelo zgodaj. Prav tako je potrebno precej časa posvetiti razmišljanju o tem, kakšno temo si boš izbral in se prepričati, da o njej obstaja že dovolj napisane literature ter sogovornikov, ki te bodo pripravljeni informirati. Njena diploma je bila sestavljena iz dveh ločenih delov, ki jih je oddala posebej. Prvi del je bil teoretski, drugi pa se je navezoval na praktično delo. Znotraj tega je morala sestaviti vprašanje, ki še ni bilo raziskano in se potruditi nanj tudi odgovoriti. Pravi, da si je pomembno vzeti tudi čas za športne aktivnosti med pisanjem diplome, saj se moraš znati sprostiti in skrbi potisniti na stranski tir.  

 

PREBERITE TUDI:

DIPLOMA PO BOLONJSKO: http://www.e-neo.si/si/studiozno/diploma-po-bolonjsko/

MOTIVACIJA IN KONCENTRACIJA PRED IZPITI: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/motivacija-in-koncentracija-pred-izpiti/

KRATKI NAMIGI ZA EFEKTIVNO UČENJE: http://www.e-neo.si/si/studiozno/kratki-namigi-za-efektivno-ucenje/