Zato je poleg priložnostnih žurov in poletno obarvanih piknikov pametno imeti v mislih tudi dejstvo, da imajo naši možgani skoraj neomejene možnosti, če smo prepričani v njihove zmogljivosti  in če so ob tem prisotne ustrezne zunanje spodbude, pri čemer so nam lahko v veliko pomoč tehnike za urjenje spomina. 

Peter Russell v svojem delu Knjiga o možganih poudarja, da so meje človeških možganov le navidezne, postavljajo pa jih naše lastne predstave o tem, kaj je še mogoče. Po splošnem prepričanju naj bi uporabljali le deset odstotkov svojih duševnih zmogljivosti, kljub temu pa po vsej verjetnosti ne uporabljamo niti enega odstotka možganov. Dejstvo je, da bo lahko tisti, ki nenehno razgibava svoje možgane, se rad uči o novih aspektih življenja ter ohranja zanimanje in radovednost za nepoznano, svoje duševne zmožnosti v veliki meri izboljšal.  Velikega pomena je tako raznoliko in stimulativno okolje, s katerim je treba biti v nenehnem in dejavnem stiku, saj na tako razvijamo svoje duševne zmožnosti.

 

Učinkovito učenje

Ameriški psiholog Howard Gardner navaja sedem vrst inteligenc:

• jezikovno
• matematično/logično
• vidno-prostorsko
• glasbeno
• medosebno/interpersonalno
• avtorefleksivno/intrapersonalno
• telesno/gibalno

H. Gardner ob tem meni, da ima vsak izraženo različno stopnjo in latentni potencial vsake izmed sedmih inteligenc, kar se kaže v edinstvenem kognitivnem profilu vsakega posameznika. Kako se torej ob vsem teoretičnem znanju o moči možganov pripraviti na učinkovito učenje? Vsekakor sta sproščanje in  kratko ogrevanje pred ponavljanjem izjemno koristna, saj pripomoreta k primerni miselni naravnanosti. Ob kratki ponovitvi oziroma pregledu stare snovi si misli namreč naravnamo na učni predmet, boljše razumemo snov in si jo tudi lažje zapomnimo. Mišljenje se vedno nagiba k temu, da opaža najprej tisto, k čemur je naravnano, meni Peter Russell. Tako bo miselna naravnanost na študij čim večja, če si boste naredili jasen pregled ciljev in nalog ter učne snovi, ki si jo je priporočljivo razporediti v urnik učnih ur, pri čemer bo vsaka zajemala določen del snovi oziroma področja, ki ga nameravate predelati.

 

Tehnike za urjenje spomina

Svoje pomnenje lahko izboljšamo z uporabo določenih tehnik. Avtorja knjige Moč možganov, Joern J. Bambeck in Antje Wolters, predlagata mnemotehniko, spominsko pomagalo, ki so ga uporabljali že v stari Grčiji. Pri metodi LOCI vsebine, ki si jih želite zapomniti, povežite z določenimi mesti ali kraji, ki jih dobro poznate. Nato besede, poglavja, teme, ki si jih morate zapomniti, povežite z določenimi mesti, pri čemer se vzpostavijo slikovne asociacije med temami, ki se jih učite, in določenim krajem, ki ga poznate. Tudi različne metode vizualizacije so najučinkovitejše tehnike pomnjenja, saj se pri uporabi teh obe možganski polobli aktivirata bolj kot samo z uporabo verbalnih dražljajev. Pri tem je najboljše, če s tehniko NIZA PODOB plastično predstavimo in povežemo v niz informacije, ki si jih želimo zapomniti. Če si moramo na primer zapomniti besede pes, kolo in reka, jih je pametno povezati v niz podob recimo takole: pes na kolesu se je pripeljal do deroče reke.

Zanimivosti

Ugotovljeno je bilo, da izjemne stvari zvišajo človekovo pozornost, ta pa izboljša spomin. Pri preučevanju te možnosti so merili tudi galvansko reakcijo kože (kar je fiziološko merilo vznemirjenosti) – in res se je povišala, kadar so poskusni osebi pokazali kaj posebnega. Nagnjenost k temu, da si zapomnimo izrazite stvari, se imenuje Von Restorffov efekt. Tako je te ugotovitve pametno uporabiti tudi pri učenju, saj bodo tiste stvari, ki jih bomo v svojih zapiskih naredili izrazitejše, bodisi s podčrtovanjem ali velikostjo črk, izstopale iz teksta in na tako pripomogle k učinkovitemu pomnjenju. Za zadnje pa so izjemnega pomena tudi odmori, ki jih je pametno narediti vsakih 45 minut, najprimernejša dolžina pa je od pet do deset minut.

 

Število sedem

Kot razlaga Russell, je obseg neposrednega pomnjenja omejen na približno sedem kosov informacij. Večina ljudi si namreč zapomni sedem podatkov, pa naj gre za sedem števil, sedem poglavij, sedem naslovov … Kadar imamo goro gradiva si je torej priporočljivo efektivni obseg pomnjenja povečati s preureditvijo snovi v večje in celovitejše kose, ki naj jih ne bo več kot sedem.

 

Optimalne razmere za učenje

Za učinkovito učenje so potrebni tudi ustrezni zunanji dejavniki, med katere spadajo primerna temperatura, svetloba in drža. Um je najbistrejši pri 18 stopinjah Celzija, čeprav je v večini prostorov s centralnim ogrevanjem temperatura višja. Najprimernejša svetloba za učenje pa je naravna dnevna svetloba, ki vsekakor prekaša umetno osvetlitev. Russell to razloži z dejstvom, da je v naravni dnevni svetlobi cel razpon vidnega spektra in je zato za oči bolj pomirjujoča, medtem ko ima umetna svetloba neuravnotežen spekter, nekatere fluorescentne razsvetljave pa so omejene na zelo ozek pas valovnih dolžin, zaradi česar se oči hitreje utrudijo. Tretji pomemben dejavnik, ki pripomore k učinkovitemu učenju, pa je primerna drža. Najboljši je pokončen položaj, z rahlo upognjenim hrbtom, pri čemer mora biti stol dovolj visok, da so stegna vodoravno in da so meča pravokotno nanje, stopala pa počivajo na tleh. Ne smemo pozabiti, da mora biti temu primerna tudi višina mize.

 

Praktični napotki

Najboljši potek učinkovitega učenja je tako priprava učne ure, ki ji sledi kratka ponovitev stare snovi, pri čemer si lahko pomagamo tako, da si ob ponavljanju skiciramo miselni vzorec tega, kar že znamo. Sledi postavitev ciljev in nalog, ki so časovno določene, in hiter prelet nadaljnje snovi, pri čemer Russell meni, da si je pametno ogledati: naslov in podnaslov, ime avtorja, datum izida (izveste ali je publikacija sodobna ali ne), kazalo (za splošen vtis o vsebini knjige in pomembnejših temah), diagrame, slike, grafikone in druge vizualne oznake (vizualne informacije namreč bolje vsrkamo kot besedne) ter predgovor, ki po navadi služi kot odličen povzetek knjige in osvetli namen napisanega. Pri učenju je pametno preizkusiti tudi bliskovito branje, saj s tem spodbudimo k delovanju desno polovico možganov in obenem podzavestno vsrkamo dobršen del besedila. Nato sledi poglobljen študij, v katerega lahko vnesemo podrobnosti, ki nam jih hiter pregled nikakor ni mogel dati, pri čemer je priporočljivo čim več označevati in si podčrtavati tekst z različnimi barvami. Ob tem je za večjo učinkovitost na vsakih 45 minut treba narediti krajši odmor ter si po vsakem odmoru vzeti minuto ali dve za pregled dotedanje snovi.