Zdaj obstaja rešitev, imenuje se – hitro branje.

Strokovnjaki so namreč ugotovili, da je večina ljudi sposobnih prebrati med 1800 in 2000 besed v minuti. Se vam to zdi nemogoče? Spretnost se imenuje hitro branje in z njo lahko občutno skrajšate čas, ki ga potrebujete za to, da preberete leposlovno knjigo ali pa da predelate 'debelo bukvo' pred izpitom. Seveda pa se tega morate najprej naučiti.

Najprej se moramo zavedati, da takšne hitrosti ne moremo doseči z glasnim branjem ali branjem, ko si v glavi po tiho govorimo besede, ki jih beremo. Še pomembnejše pa je, da vzamemo v zakup, da se te spretnosti moramo najprej naučiti, potem pa vaditi in vaditi, in šele tako bomo lahko dosegli želeni cilj. Seveda obstajajo tudi delavnice za hitro branje, ki pa navadno niso poceni. Hitrega branja pa se lahko naučimo tudi sami. Za začetek se moramo navaditi, da pri branju ves čas spreminjamo hitrost. Za hitro branje namreč potrebujemo visoko mero koncentracije, ki je ni mogoče držati dolgo. Predvsem pa se je potrebno navaditi, da izluščimo bistvo. Tako kot pri študijski snovi, ki vsebuje nekaj pomembnih stvari in precej nepotrebnega balasta, so tudi knjige pisane tako, da so nekatere besede pomembne, druge pa potrebne zgolj za povezovanje glavne vsebine.

Nekaj nasvetov za hitro branje

Dobro je, da pri hitrem branju uporabljamo prst ali pisalo: nekaj, kar nam bo pomagalo osredotočiti pogled. Med branjem namreč naše oči begajo sem ter tja, prav prst ali pisalo pa nam lahko pomagata, da boljše sledimo tistemu, kar beremo. Velja tudi, da je smiselno brati dvajset odstotkov od levega in desnega roba, saj imamo zmožnost, da preberemo tudi tiste črke ali besede, na katere nismo osredotočeni. Bolje je gledati zgornjo polovico črk, saj se nam oči ustavljajo na kotih, teh pa je mnogo več v spodnjih delih črk. Predvsem pa mora biti naš cilj, da prenehamo s subvokalizacijo – izgovarjanjem besed v svoji glavi. Pri tem namreč aktiviramo samo naš avditiven oziroma slušni spomin, vizualnega pa ne, čeprav je prav ta tisti, ki nam pomaga do veliko hitrejšega pomnjenja. Kljub temu pa je dobro, da si, vsaj pri učenju, nekatere besede še vedno povemo na glas, saj se bodo tako lažje vtisnile v naš spomin. Pomembno pa je, da je to res samo nekaj besed, saj drugače stvar izgubi smisel.

Fotobranje

Še bolj fascinantna tehnika, ki naj bi imela tudi veliko boljše rezultate od hitrega branja – človek naj bi bil zmožen 'prebrati' knjigo z dvesto stranmi v sedmih minutah – pa se imenuje foto branje. Tehnika je sestavljena iz več korakov. Čeprav lahko na spletni enciklopediji zasledimo, da mora učitelj fotobranja bralca spraviti v posebno hipnozo, pa se bomo raje osredotočili na ostale korake. Bralec mora najprej prebrati kazalo, indeks knjige in vse ostale manj pomembne sestavine knjige ter si na hitro ogledati posamezne strani le-te. Za tem bralec opazuje vsako stran knjige posebej po sekundo ali dve. Nekaj časa za tem, vse do enega dneva kasneje, se bralec bolj posveti knjigi. Skuša odgovoriti na vprašanja o vsebini knjige in na to, kaj je le-ta sploh želela povedati, ustvarja miselne vzorce in prebere posamezne odstavke v knjigi. Mnogi, ki so se naučili takšnega branja, naj bi odgovorili na kar sedemdeset odstotkov vprašanj o knjigi pravilno. Kljub temu pa so menja deljena. Nekateri mislijo, da je fotobranje čudovito odkritje, drugi pa, da je navaden 'nateg'. Za katerokoli obliko branja se boste že odločili, vam želimo veliko uspeha. Mi pa vam predlagamo, da tu in tam kdaj preberete kakšno knjigo na stari dobri način. Saj veste, tudi pisma so bolj romantična od elektronske pošte.