Diploma je avtorsko delo, ki izraža tvoj pogled na izbrano temo, zato je pomembno, da si izbereš, kar te zanima in ti je blizu.

Le tako ti bo pisanje šlo lažje od rok. Kako se lotiti pisanja? Ne prehitevaj! Lepo počasi in po vrsti. Najprej pa poskrbi za vse formalnosti.

 

Izberi si temo in razmisli o predlogih za naslov

Razmisli, katera predavanja si najraje poslušal in katerega profesorja bi si želel izbrati za mentorja. Vprašaj se, na katerem strokovnem področju že imaš izkušnje ter kje bi si želel poglobiti svoje znanje in pridobiti nove. Pomembno je, da si izbereš določeno raziskovalno vprašanje oziroma problem, ki te je še posebej pritegnil. Če ne veš, kaj bi si izbral, si poglej diplome, ki so že raziskovale področje, ki te zanima. Preglej aktualne probleme, ki bi bili primerni za obravnavo v tvojem diplomskem delu. Vsako leto nekateri profesorji objavijo tudi teme diplomskih del, ki so ti lahko v pomoč pri izbiri. Naslov zastavi čim bolj ozko, da bo jasno, kaj je predmet tvoje diplomske naloge, in da boš med pisanjem točno vedel, kateri podatki, literatura in viri so pomembni za obravnavo.   

 

Preglej obstoj in dosegljivost literature in virov

Ta korak je eden izmed pomembnejših pri izbiri teme, da ne boš na koncu ugotovil, da za to temo ni dovolj virov in literature. Preglej literaturo, raziskave, znanstvene članke in pobrskaj po spletu ter si izberi, kar ti bo v pomoč pri pisanju diplome. Za iskanje literature so zelo uporabni virtualna knjižnica COBISS/OPAC (http://www.cobiss.si/), e-članki in e-knjige, do katerih imaš lahko prost dostop prek spleta v knjižnicah ali doma, z uporabniškim imenom in geslom, ki ju dobiš v knjižnici. Pri iskanju literature si lahko pomagaš z diplomskimi deli, ki so obravnavala podobno temo, kot jo boš ti, in pregledaš uporabljeno literaturo. V pomoč so ti lahko tudi:

- Digitalna knjižnica dLib.si http://www.dlib.si/v2/Default.aspx

- Evropska knjižnica http://search.theeuropeanlibrary.org/portal/en/index.html

- Digitalna knjižnica DiKUL http://www.nuk.uni-lj.si/

 

Izberi si mentorja

Na podlagi izbrane teme in predvidenega naslova si izberi primernega mentorja. Z njim se pogovori o tem, kar te zanima, in mu podaj svoje vsebinske zamisli in predloge. Tako bosta našla skupne točke, pri katerih ti bo lahko pomagal, te usmerjal in ti svetoval pri pisanju diplome. Pogovori se o primernem naslovu in ga določi.    

 

Izdelaj dispozicijo in prijavi naslov diplomskega dela

V sodelovanju z mentorjem se nato dogovori o vsebini in z njegovo pomočjo izdelaj dispozicijo, ki je nekakšen vsebinski načrt diplome. Opredeli cilje in pomen diplomskega dela, postavi hipoteze oziroma raziskovalno vprašanje ter določi metodo dela. Na spletni strani svoje fakultete najdi obrazec za prijavo diplomskega dela, ga izpolni in oddaj v referat. Nanj se mora podpisati mentor. To je za začetek to. Preprosto rečeno – lahko se lotiš letanja po knjižnicah za literaturo, branja, pisanja in raziskovanja. Srečno!

Preden se lotiš pisanja, si še enkrat preberi pravila za oblikovanje diplome. Ta se od fakultete do fakultete razlikujejo. Preglej si tudi pravila za navajanje virov in citiranje. 

 

Veselo na delo s pisanjem

Kako se boš lotil pisanja, se odloči sam. Sledi eden izmed nasvetov. Po navadi velja, da je diploma vsebinsko razdeljena na teoretični in praktični del. Preden se lotiš pisanja, lahko najprej strukturiraš poglavja. Pomagaj si z miselnimi vzorci in se zadeve loti tako, da pišeš diplomo poglavje za poglavjem. Ko končaš s prvim, ga daj v vpogled mentorju. Tako nadaljuj z naslednjimi, vse dokler ne končaš teoretičnega dela. Med prebiranjem literature si izpiske sproti zapisuj ter jih tudi citiraj v tekstu in kazalu uporabljenih virov. Dobro zastavljen in razdelan teoretični del je predpogoj za nadaljevanje z raziskovalnim delom. Kot pravijo, najprej teorija, nato praksa.

Sledi lektoriranje, strokovni pregled v referatu, kopiranje in vezava ter končno: oddaja diplomskega dela, čakanje na datum zagovora in ne nazadnje sam zagovor. Ko ti mentor v celoti pregleda tvoje delo in ko popraviš vse, kar ti je svetoval, sledi lektoriranje diplome. Ko je to končano, jo neseš na strokovni pregled v referat, kjer ti povedo, ali moraš še slovnično in oblikovno kaj popraviti. Končno verzijo trikrat natisneš in zvežeš. Cene storitev za lektoriranje, kopiranje in vezavo se med seboj razlikujejo, pri čemer lektorji po navadi računajo na stran.

 

Kaj pravi študentka Jelka, ki je diplomirala po bolonjskem sistemu:

Pričakovalo se je, da bomo v zadnjem letniku opravili 10 predmetov in diplomo, in to še v istem letu, kar je skorajda nemogoče, ker smo tudi v 2. semestru, ko naj bi nam ostal čas samo za pisanje diplome, opravljali sprotne nalog. Diploma za našo smer je bila ovrednotena z 10.000 besedami, kar pa je enako kot za prejšnji sistem, na koncu nas je diplomiralo le nekaj. Teoretično naj bi bila naša diplomska naloga manj obsežna, v praksi pa je bilo drugače.

 

Diploma v bolonjskem sistemu

Bolonjci imajo v zadnjem letniku predmet, ki je namenjen izdelavi diplome z zagovorom. Pogoji in možnosti za izdelavo in izbiro teme diplomskega dela so objavljeni na posamezni fakulteti za posamezno smer. Diplomo tako opravijo v okviru predmeta. Pogoj za nadaljevanja študija v drugo bolonjsko stopnjo pa so opravljeni vsi izpiti in uspešno opravljen zagovor diplomskega dela.

NA IZOBRAŽEVANJE V ZDA - SANJE ALI RESNIČNOST?: http://www.e-neo.si/si/studiozno/na-izobrazevanje-v-zda--sanje-ali-resnicnost/

MOTIVACIJA IN KONCENTRACIJA PRED IZPITI: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/motivacija-in-koncentracija-pred-izpiti/

SAMBA, VALOVI, KOKOS IN ŠTUDIJSKA LITERATURA: http://www.e-neo.si/si/studiozno/samba-valovi-kokos-in-studijska-literatura/