Priznam, da sem sama zanjo izvedela šele pred kratkim, zato me je še toliko bolj presenetilo, ko se mi je ob teh dveh besedicah na spletu izpisalo skoraj osemsto tisoč zadetkov.

Tako sem izvedela, da tako imenovano telovadbo za možgane izvajajo v več kot osemdesetih državah po vsem svetu in da imamo tudi v Sloveniji nekaj strokovnjakov, ki poskušajo s preprostimi vajami odgnati drobne težave, s katerimi se vsak dan srečujejo ljudje različnih starosti.

 

Kaj je Brain Gym?

Na podlagi predpostavke, da je telesno ali motorično učenje temelj vsega učenja, saj je človekovo gibanje močno povezano s čustvenimi in miselnimi dogajanji v možganih, je doktor Paul E. Dennisson razvil sistem preprostih in lahkotnih gibov, ki olajšujejo vsako učenje, predvsem pa spodbujajo prirojene učne zmožnosti. Gre za sklop 26-ih gibalnih dejavnosti, s katerimi integriramo funkcioniranje leve in desne polovice možganov, kar pa posameznika pripelje do poglobljenih duševnih, telesnih ter ustvarjalnih zmožnosti. Z Brain Gym aktivnostmi, ki so preproste in zabavne ter primerne tako za otroke kot tudi za odrasle, spodbudimo integracijo duha (spomina, mišljenja, želja, razpoloženja itd.) in telesa (vida, sluha, čutov itd.), s tem pa lahko izboljšamo izjemno širok spekter svojih sposobnosti; od branja in pisanja, prek koncentracije in spomina, pa vse do samozaupanja, samopodobe, komunikacije, razumevanja, čustvenega ravnotežja in še marsičesa.

 

Tri dimenzije gibanja

Dennisson govori o treh dimenzijah gibanja. Prva je lateralizacija, ki povezuje levo in desno polovico možganov in telesa. Ta dimenzija je temelj za sposobnosti branja, pisanja in komunikacije, pomembna pa je tudi za usklajeno gibanje celega telesa ter zmožnost istočasnega gibanja in mišljenja. Drugo dimenzijo je Dennissson poimenoval centriranje, ki predstavlja zmožnost prehoda čez sredinsko linijo med zgornjim in spodnjim delom telesa. Vzpostavljena dimenzija omogoča zmožnost emocionalnega zadovoljstva in abstraktnega mišljenja, kar pomeni, da je potrebna za posameznikovo občutenje, izražanje občutkov, organizacijo, orientacijo v prostoru in racionalno odzivanje. Poslednja dimenzija, to je fokusiranje, pa je zmožnost prehoda čez sredinsko mejo med sprednjim in zadnjim delom možganov in telesa, pomembna je za razumevanje, sodelovanje, notranjo orientacijo (vidno in slušno) ter povezavo možganov in mišic. Omogoča tudi zmožnost pozornosti in koncentracije ter videnje celote. Za uspešno učenje je pomembno, da so vse tri dimenzije telesnega gibanja usklajene, kar omogoča uravnoteženje celotnega telesnega sistema in s tem uspešno komunikacijo, organizacijo in razumevanje. Kadarkoli je ena ali več od teh dimenzij v konfliktu z drugimi, je učenje moteno ali prekinjeno. Na tem mestu vskočijo gibalne aktivnosti Brain Gym, ki poskrbijo za vnovično vzpostavitev ravnotežja.

 

Tri skupine aktivnosti

Pri odpravljanju neuravnoteženosti je treba upoštevati, da se vsaki dimenziji gibanja prilega določena skupina vaj; z gibanjem preko telesne sredine odpravljamo težave v dimenziji lateralizacije, proti problemom v dimenziji fokusiranja pomagajo raztezne vaje, pri reševanju težav na področju centriranja pa aktivnosti za energijo in poglabljanje občutkov. Vendar moramo vedeti, da se vzrok za isto težavo lahko skriva v različnih dimenzijah, zato ga je treba tudi različno reševati. Strokovnjaki z Brain Gym področja so tako najbolj učinkoviti tedaj, ko se ukvarjajo z individualnimi primeri. S posebnimi mišičnimi testi poskušajo najti izvor posameznikove blokade in mu v skladu z ugotovitvijo predlagajo ustrezne vaje. Sama imam denimo precejšnje težave s poslušanjem. Če je vzrok za mojo težavo neuspešno prehajanje čez sredinsko linijo, bi najbolj pomagala vaja, imenovana Slon. Izvedemo jo tako, da kolena pokrčimo, glavo »prilepimo« k ramenu iztegnjene roke, nato pa z isto roko poskušamo risati ležečo osmico. Pri tem se moramo potruditi, da premikamo celo telo. Če je težava čustvenega izvora, jo lahko odpravimo z vajo Miselni gumbki, pri kateri s palci in kazalci nežno masiramo uhlje in jih vlečemo navzven. Začnemo na vrhu, in ko pridemo do mečice, potegnemo navzdol. Če pa bi testi pokazali, da je izvir mojih težav s poslušanjem pretrgana vez med komunikacijo in spominom, bi mi Dennisson najbrž priporočil vajo Sova. Izvede se jo tako, da se primemo za ramo in močno stisnemo mišice ter z glavo pogledamo čez to isto ramo. Pri tem je treba ramena vleči nazaj in globoko dihati. Zaradi prostorske stiske sem tu omenila le nekaj vaj, če pa se želite seznaniti še z drugimi Brain Gym aktivnostmi, ki vam bodo pomagale pri učenju, vam svetujem, da preberete knjigo Telovadba za možgane Paula in Gail Dennisson ali obiščete spletni strani www.braingym.org in www.braingym-slovenija.si. Na tem mestu pa bi rada opozorila še na izjemno pozitiven učinek vode. Od prevodnosti električnih tokov med možgani in čutili, ki jo omogoča, so namreč odvisni vsi električni in kemični procesi v možganih in osrednjem živčevju. Majda Končar, ki se že vrsto let ukvarja s telovadbo za možgane, mi je s preprostim testom pokazala, kako zaužitje kozarca vode lahko izjemno izboljša učinkovitost prenosa električne energije skozi celične membrane, kar je bistveno za delovanje živčnega sistema. Poleg tega pa uživanje zadostne količine vode izboljšuje tudi zbranost, sprošča stres in izboljšuje sporazumevanje ter socialne spretnosti.

 

Odzivi

Tako v tujini kot tudi doma poročajo o večinoma izjemno pozitivnih odzivih. Večini ljudi, otrokom in odraslim, so Brain Gym vaje pomagale odpraviti njihove težave. Učitelji, ki različne vaje uporabljajo v razredu, poročajo, da so otroci po izvajanju teh aktivnosti veliko mirnejši, pozornejši in dovzetnejši za učenje. Po individualnem delu s strokovnjaki pa so številni bolje brali – nekateri so brali bolj sproščeno, drugi so bolje videli – hitreje računali, imeli večji občutek za orientacijo, boljšo zbranost in podobno. Neki fant, ki se je že vrsto let ukvarjal s športom, si je želel dati nogo za vrat, vendar mu je to uspelo šele na seminarju Brain Gym, na katerem je po vzpostavljeni integraciji v vseh treh dimenzijah gibanja to zmogel brez težav. Kot torej vidimo, je za uspešno učenje potrebno celotno telo, ne zgolj možgani, zato lahko na polju učenja požanjemo veliko večji pridelek, če upoštevamo Dennissonovo geslo, ki pravi, da »gibanje odpira vrata v učenje«.

 

PREBERITE TUDI:

OSEBNOSTNA RAST: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/osebnostna-rast/

KAJ POVE TVOJA PISAVA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/kaj-pove-tvoja-pisava/

HIPNOZA: http://www.e-neo.si/si/osebno/hipnoza/