Vendar imamo ljudje poleg tega tudi potrebo po varnosti, podpori in ljubezni staršev.

Po teoriji navezanosti prek svojih prvih odnosov razvijemo določen stil navezanosti, ki vpliva na našo samopodobo in predstavo o drugih ljudeh. Od tega je tudi odvisno, kakšne odnose bomo iskali v prihodnosti. Se najdete v katerem izmed stilov?

 

Navezanost v otroštvu

Navezanost je čustvena vez, ki se vzpostavi med otrokom in njegovim primarnim objektom. To je navadno mati, ni pa nujno. Med otrokom in materjo se splete posebna čustvena vez. Otrok prek tega odnosa dobi predstavo o sebi in okolici. Če je mama zanj skrbela in mu nudila podporo, dobi o sebi predstavo, da je vreden ljubezni in varnosti. O drugih pa, da so odgovorni. Če otrok v odnosu z mamo dobi to predstavo, govorimo o varnem stilu navezanosti oziroma o varni navezanosti.

Poleg varne navezanosti poznamo še nevarno navezanost. Pri materah, ki ne odgovarjajo primerno na otrokove potrebe, lahko otrok razvije enega izmed sledečih stilov navezanosti. Izogibajoči stil se pojavi, ko se otrok odnosu z materjo izogiba in se brani njene bližine. O ambivalentnem stilu govorimo, ko se otrok na mater pretirano naveže. Od nje otrok ne dobi zaupanja, da bo tam zanj, zato jo pretirano nadzira in se s tem omeji pri svobodnem raziskovanju okolja. Tretji, dezorientirani tip, je med izogibajočim in ambivalentnim stilom. Ti otroci so navadno doživeli hudo fizično ali psihično nasilje in kažejo nasprotujočo, nenavadno obnašanje. Nevarno navezani otroci so v odnosih negotovi glede lastnih sposobnosti in v veliki meri odvisni od drugih.

 

Navezanost v odraslosti

Ne samo, da imajo zgodnji odnosi vpliv na ljubezenske odnose, ampak so partnerski odnosi tudi sami po sebi navezanost. V partnerskem odnosu je prostor, kjer se lahko ponovi ali pozdravi družinska dinamika. Zavedati se moramo, da partnerski odnosi niso namenjeni reševanju preteklosti, kljub temu pa se v njih včasih počutimo, kot smo se ob svojih starših.

Treba je razlikovati med odnosom s starši in otroki ter partnerskim odnosom. V zadnjem gre za obojestranski odnos med dvema odraslima. Medtem ko je otrok, dokler ne odraste, odvisen od staršev in nezmožen sestopiti iz odnosa, četudi je ta zanj škodljiv. Partnerstvo skoraj vedno vključuje tudi spolnost, medtem ko se to med otroki in starši naj ne bi dogajalo.

Na podlagi stilov navezanosti v otroštvu sta Hazan in Shaver uporabila teorijo navezanosti za razumevanje odraslih ljubezenskih odnosov. Odrasle romantične odnose sta razdelila v spodnje štiri stile.

 

Avtonomna, a s tabo

Jana je štiri leta v partnerskem odnosu, kjer se počuti prijetno in varno. Rada ima svoj smisel za humor, zaveda se, da je v življenju sposobna doseči, kar si je zadala. Partner jo pri tem spodbuja in podpira. Če ima stresni dan največkrat poišče partnerjevo bližino. Uživa, ko preživljata čas skupaj.

Jana ima varni stil navezanosti, ne boji se čustvene bližine. V odnosu se ne obremenjuje, da bi jo partner zapustil. Je individualna oseba, vendar se rada druži z drugim ljudmi. Navezovanje stikov ji nikoli ni povzročalo težav, saj ima pozitivno predstavo o sebi in drugih, jim zaupa in se ob težavah zanese tako nase kot na druge. V partnerskem odnosu prevladuje konstruktivno reševanje konfliktov. V odnosu se zna prilagoditi. Največkrat izraža čustva situacijam primerno. Za njen odnos je značilna intimnost, bližina, spoštovanje in zaupanje. Odnosi ljudi z varnim stilom navezanosti trajajo dvakrat več od preostalih stilov.

 

Ne zapusti me, dala ti bom vse

Liza si mrzlično želi več partnerjeve pozornosti, bližine, varnosti in topline. Z njim si želi preživeti vse proste urice. Svoj čas prilagodi tako, da je to mogoče. Partner nad tem ni tako navdušen, kar Lizo plaši. Ko začuti, da se partner začne izogibati njeni bližini, poskuša s seksualnostjo pridobiti izgubljeni občutek ljubezni in varnosti.

Lizin stil navezanosti je preokupirani. Ima nizko samospoštovanje in ne zaupa vase. Druge ljudi vidi kot boljše. Svojo potrebo po bližini zadovoljuje tako, da v partnerskem odnosu dobesedno poskuša s partnerjem postati eno. Postane posesivna in odvisna od njega. Pri tem izgubi svojo individualnost. Liza se hitro zaljubi. V ljubezenskem odnosu doživlja burne čustvene vzpone in padce. Izredno je požrtvovalna in je za odnos pripravljena storiti vse, kar ljudi dostikrat plaši. Ko ne dobi take podpore na način, kot jo je pričakovala od drugega, se lahko razjezi. Pogosto ne more nadzorovati jeze, včasih jo preplavijo negativne misli in občutki. Izražanje jeze je nekonstruktivno. Ker pa z jezo lahko tvegaš prekinitev odnosa, ljudje z preokupiranim stilom navezanosti, jezo včasih potlačijo. Zanje je značilna ljubosumnost. Brez tesnih stikov se ne počutijo dobro in ljubezen doživljajo kot obsesijo.

 

Vse, samo odnosa ne

Marko in Mojca se videvata pol leta. Ko se njun odnos rahlo poglobi, se v družbi en drugega začneta počutiti neprijetno. Mojca si sicer bližine želi, vendar se boji, da bo v odnosu prizadeta. Marko zase pravi, da nima potrebe po bližini. Je pretirano samostojna oseba in deluje samozadostno. Raje se zateka v neosebne aspekte življenja in dejavnosti.

Marko in Mojca imata oba izogibajoči stil navezanosti. Ko se zbližata z ljudmi, se počutita neprijetno. Bojita se intimnosti. Zaneseta se le nase. Razjezi ju, če sta zaradi nečesa odvisna od drugega človeka. Prav tako ne vidita rada, da se drug na drugega pretirano zanaša. Partner najpogosteje na jezo tudi odgovori z jezo. Zelo nerada prejemata ali dajeta skrb in podporo drug drugemu.

Vendar je med Markovim in Mojčinim stilom navezanosti nekaj razlik. Mojčin stil je plašljivo-izogibajoči. Ljudje s tem stilom se bojijo, da bodo v odnosu prizadeti, če se jim bo kdo preveč približal. Kljub temu si želijo biti bolj zaupljivi in odprti. Ljudje s tem stilom se počutijo nevredne, drugim ljudem pa ne zaupajo. V partnerstvu se težko zaljubijo in se odločijo za odnos. Ko se vanj spustijo navadno prevzamejo pasivnejšo vlogo in se bolj vpletejo v odnos kot njihov partner. Značilna je čustvena odvisnost in ljubosumje.

Markov stil je odklonilno-izogibajoči. Ljudje s tem stilom se dobro počutijo brez tesnih stikov. Potrebujejo občutek svobode in samozadostnosti. Menijo, da odnosi niso tako pomembni. Raje se osredotočijo na neosebne aspekte življenja. Ne želijo se zanašati na druge in ne marajo, da se drugi zanašajo na njih. Druge ljudi vidijo kot slabše od njih samih. Ljudem s tem stilom primanjkuje pogleda vase, v odnos so manj vpleteni kot partner. Tudi prijateljstva gradijo na vzajemnih interesih. Čustva v prijateljski odnos neradi vpletajo. V partnerskem odnosu se malo samorazkrivajo. V odnosu teh ljudi primanjkuje intimnosti in bližine.

 

Imamo vse življenje isti stil navezanosti?

Navezanost traja vse življenje. Med materjo in otrokom se vzpostavi določen stil navezanosti, ki je temelj in napovedovalec poznejših odnosov. To ne pomeni, da se stil ne more spremeniti. Ob večjih življenjskih dogodkih družine, v partnerskem ali psihoterapevtskem odnosu se stil navezanosti lahko spremeni. Tako je lahko otrok na mamo varno navezan, če pa je mama dolgo časa pod stresom, zaradi odpuščanja v službi in poslabšanih stanovanjskih razmer, se navezanost spremeni v nevarno. Prav tako nekdo, ki ni bil varno navezan na mamo, v partnerskem odnosu, v katerem se počuti dobro, razvije varen stil navezanosti.

Poleg mame so tu še drugi, ki se pojavljajo v otrokovem življenju. Tako lahko otrok do mame razvije varni stil, do očeta izogibajoči, do vzgojiteljice v vrtcu pa odklonilni. Pomembno je, kateri odnos na otroka najbolj vpliva, kajti tisti stil navezanosti bo pri njem najverjetneje prevladoval. Z večjim zavedanjem o svojem stilu navezanosti lahko na njegove spremembe pomembno vplivamo.

 

PREBERITE TUDI:

OSEBNOSTNA RAST: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/osebnostna-rast/

NEVRO-LINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nevro-lingvisticno-programiranje/

TEHNIKE SPROŠČANJA: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/tehnike-sproscanja/