Prodaja ljubezni je leta 2003 z dekriminalizacijo prostitucije postala svobodno dejanje posameznice ali posameznika, kar pomeni tudi priznavanje državljanskih pravic tistim, ki se z njo ukvarjajo. Policisti prostitucije ne preganjajo več, medtem ko sta zvodništvo in posredovanje pri prostituciji še vedno kaznivi dejanji. Po nekaterih podatkih naj bi med temi prevladovala tako imenovana dekleta na poziv, ki svoje storitve oglašujejo v različnih slovenskih oglasnikih, najbolj množično pa v Salomonovem oglasniku.

 

»Visoka« prostitucija

Prostitucija v Sloveniji naj bi bila po mnenju poznavalcev na precej visoki ravni. Dekleta se rada odločajo za spremljanje premožnih gospodov na poslovnih večerjah in raznih prireditvah zaprtega tipa. Franc Virtič iz Policijske uprave Maribor pravi, da tudi pri njih razpolagajo s podatki, da se tudi na tamkajšnjem območju »pojavljajo študentke, ki se iz različnih razlogov (nizek standard, avantura, dokazovanje) občasno ali stalno ukvarjajo s prostituiranjem. V večini primerov gre za višji nivo prostituiranja (spremstvo domačih in tujih poslovnežev z nudenjem spolnih uslug, prostituiranje z gosti v hotelih višje kategorije, nastopanje na 'zaprtih zabavah').«

Sicer pa pri nas prednjačita hotelska in barska prostitucija, medtem ko klasične, poulične prostitucije, skorajda ni.

 

Moški prostituti

Števila moških prostitutov nihče niti v približku ne določa, po ugotovitvah mnogih pa jih je mnogo manj kot žensk. Zato tudi ni niti približnega podatka študentov med njimi. Med prostituti je tudi mnogo takšnih, ki ponujajo užitke moškim. Tisti, ki preko oglasnikov iščejo ženske potrošnice, so glede na vsebino oglasov manj neposredni kot ženske. Mnogo jih ponuja le prijateljstvo in prijetno druženje, v svojih opisih pa uporabljajo manj erotičnih besed, ki so pri ženskah že skoraj avtomatizmi, in besednega zapeljevanja. Po ugotovitvah kriminalistov pa se tudi za še tako nedolžnimi oglasi lahko skriva prostitucija.

 

Ekonomske koristi kot edina motivacija

Ženske in moški se že od nekdaj prostituirajo ne zaradi lastnega užitka, ampak zaradi denarnih koristi. Različne študije te problematike, katerih avtorji so iz različnih predelov sveta, kažejo, da se za služenje denarja s prodajo lastnega telesa večinoma odločajo brezposelne osebe, zanemarljivo pa ni niti število tistih, ki so bili v otroštvu ali v mladosti spolno zlorabljeni. Pri slednjih prihaja do posebnega, gotovo ne pozitivnega, odnosa do spolnosti in nenehnega iskanja spolne identitete. Prostitucijo v tem kontekstu moramo razumeti tudi kot posledico specifičnih okoliščin. Pri uživalcih drog je to eden od najhitrejših virov zaslužka za vsakodnevno dozo prepovedanih substanc. Pri nekaterih študentkah pa je prostituiranje način pokrivanja stroškov najemnine,  šolnine in  knjig. Je kdo v vladi morda pomislil na to, kako se bo šele razširila študentska prostitucija zaradi predvidenega uvajanja še višjih šolnin za redni študij? Delo na vroči liniji je prav tako pogosta pot do boljšega denarnega položaja za študentke. Navsezadnje takšno delo, ki je v primerjavi z drugimi vrstami študentskega dela odlično plačano, posredno ponujajo tudi študentski servisi.

 

Različni opisi, iste punce, med njimi pa tudi mladoletnice

Poklicali smo veliko večino telefonskih številk iz rubrike Zasebni stiki (Ona : On) Salomonovega oglasnika, da bi se pogovorili z vsaj eno od študentk. Kot smo pričakovali, dekleta niso bila najbolj navdušena nad dajanjem izjav o svojem delu. Večina je telefonsko zvezo prekinila takoj, ko je opazila, da ne povprašujemo po uslugah. Mnogo telefonskih številk je  bilo od 8. ure zjutraj do 14. ure nedosegljivih, še več pa neodgovorjenih (zvonjenje v prazno). Pet deklet – študentk je privolilo v pogovor z revijo »neo: »Ja, lahko odgovorim na vprašanja, ampak trenutno ne morem. Lahko čez 1 uro.« Čez eno uro in v naslednjih nekaj urah pa nas je konstantno prijazno nagovarjala prijateljica »Številka trenutno ni dosegljiva, prosimo…« Zaskrbljujoče je dejstvo, da je starostna meja deklet, ki prodajajo spolne užitke, vedno nižja. Ugotovili smo, da se za oglasi, kjer dekleta navajajo tudi svojo starost, ki na papirju ni nikoli nižja od 18 let, skrivajo tudi 16 – letnice. Znano je tudi, da opisi zunanjosti le redko ustrezajo realnemu izgledu deklet. To potrjuje tudi dejstvo, da se za različnima oglasoma (opisoma) skriva eno in isto dekle. Študentka, ki ju je napisala, pa je povedala: »Saj, jaz imam vsaj 15 oglasov v tej številki Salomonca.«

 

Študentka P.

23 – letna P. z Gorenjske, ki se je v neki številki osrednjega slovenskega oglasnika ponujala pod oglasom 22 – letna, seksi, igriva tigrica, blondinka vročih oblin, išče moškega, da ga popelje v svet ekstaze, 100% diskretnost, je bila pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj. Vendar le po telefonu. V resnici je rjavolaska, vitkega telesa in nežnega glasu, ki ne pije, ne kadi in ne uživa drog. Študira na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Po telefonskem pogovoru sodeč je umirjena, tiha in prijazna.

 

Kako dolgo se že ukvarjaš s prostitucijo?

Še ne eno leto.

 

Kaj te je popeljalo v to službo?

Tipično vprašanje. Pa vedno isti odgovor. Denar. Želja po boljšem finančnem stanju.

 

Prostitutke si tisti, ki jih še niso videli v živo, večinoma predstavljajo v mini krilih, z rdečimi ustnicami in v mrežastih nogavicah. Je to zgolj stereotipna slika? Kako se za na zmenek s stranko oblečeš ti?

(smeh) Ja, pa vse so grde in preveč naličene. Ja, to je malo zgrešeno. Ljudje preveč gledajo ameriške filme in posplošujejo. Saj ne rečem, da se nekatere prostitutke v Sloveniji ne oblačijo približno tako, ampak mislim, da so to kake starejše gospe, ki pa tudi čisto drugače gledajo na vse skupaj kot pa me, mlajše. Jaz se oblečem čisto normalno, moderno. Malo bolj drzen make up je sicer skoraj obvezen, pa tudi v kakšnem raztegnjenem puloverju in trenirki ne grem. To še do trgovine ne. Če bi se oblekla tako, kot so prostitutke oblečene v filmih, bi takoj vsi vedeli, kdo in kaj sem. Tega pa nočem. Pa tudi niti malo mi ni všeč takšen stil oblačenja, niti ni privlačen.

 

Kdo so tvoji klienti? Iz kakšnega socialnega okolja prihajajo?

Zelo različno. Včasih se zanimajo 19 – letniki, pa tudi starejši, ki so stari tudi čez 55 let. Takšne zavrnem. Pač imam postavljene meje. Pa tudi s tistimi, ki pretirano pijejo in smrdijo, nočem imeti opravka. Čeprav skoraj vsak, ki pride prvič, vsaj malo smrdi po alkoholu. Zdaj že imam nekaj rednih strank in teh se poskušam držati, saj jim bolj ali manj zaupam. Mislim, da me na nek način tudi one spoštujejo. Moji redni klienti so premožnejši gospodje, urejeni, higienski. Eni so nesrečno poročeni, drugi ločeni, stari so pa tam od 28 do 43 let. To, kar pišejo nekateri časopisi, da k prostitutkam največkrat hodijo podjetniki in bogati, pri meni sploh ni nobeno pravilo. Res pa je, da imamo me raje takšne, ker so ponavadi bolj kulturni in spoštljivi, pa še kakšno napitnino ali darilo ti dajo. Tarife pa so tako ali tako takšne, da si prostitutko lahko privošči vsak.

 

S koliko strankami se povprečno srečaš v enem dnevu?

Odvisno. Včasih z nobeno, včasih jih pokliče 5. Povprečno pa recimo z dvema.

 

Kakšne spolne usluge nudiš in koliko zaračunaš za posamezno storitev?

V bistvu skoraj vse. No, kar je bolj klasika. H kakšnim ekstremnim uslugam me ne spravi nihče. Biči in kakšni čudni pripomočki odpadejo. Za pol ure ponavadi računam 10 000 SIT, za eno uro 16 000 SIT, za oralni seks samo 8 000 SIT. Različno.

 

Potem tvoj mesečni zaslužek močno presega mesečne dohodke, pridobljene z delom preko študentske napotnice. Je ta presežek tudi razlog za to, da si raje izbrala prostitucijo kot kakšno študentsko delo?

Seveda. Saj se da preživeti tudi s tistim denarjem, ki ga dobiš kot natakar, za kaj več pa ne ostane dosti. Zdi pa se mi tudi, da te pri teh študentskih delih vsi izkoriščajo. Dostikrat delaš kot črnec, dobiš pa bolj malo. Prva spodbuda za to delo mi je seveda dobro plačilo. Ne delam tega zato, ker nimam drugih možnosti ali zato, ker bi mi bilo lepo, ker bi pri tem uživala ali podobno. Poleg tega pa lahko tudi hodim na predavanja, saj sama izbiram, kdaj bom delala. In to je večinoma, če se le da, pozno popoldne ali zvečer. Se pa tudi zgodi, da delam dopoldne. Odvisno, s kom.

 

Kako iščeš kliente? Izključno preko mobitela?

Na ulici se ne nastavljam, če to misliš. Tega v Ljubljani tako ali tako ni, kar je logično. Ljubljana je premajhna za takšno iskanje moških, saj nikoli ne veš, kdo se bo sprehajal mimo kraja, kjer se ti nastavljaš. Moških v bistvu ne iščem jaz. Oni iščejo mene preko oglasov, se pravi preko telefona.

 

Imaš kakšno negativno izkušnjo s stranko?

Za zdaj ne. Pa mislim, da pri nas niti ni tako hudo. To so ljudje spet potegnili iz filmov.

 

PREBERITE TUDI:

NEZMOŽNOST ČUTENJA: http://www.e-neo.si/si/osebno/nezmoznost-cutenja/

SPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI: http://www.e-neo.si/si/osebno/spolno-prenosljive-bolezni/

TEHNIKE SPROŠČANJA: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/tehnike-sproscanja/