Nezmožnost čutenja

Berite dalje ...

Če besedo aleksitimija za trenutek pogledamo skozi grške naočnike, lahko v njej odkrijemo sledečo sestavljanko: 'a' pomeni pomanjkanje, 'leksi' beseda ter 'timija' čustva.

Kar pomeni nezmožnost verbalizirati ali prepoznati čustva pri sebi ali pri drugih ljudeh. Aleksitimija ni diagnoza ali psihična motnja. Povezujemo jo z več boleznimi kot na primer avtizem, depresija, motnje hranjenja, psiho-somatske bolezni, posttravmatsko stresno motnjo in tako dalje.

Za primer si lahko vzamemo Tomaža, ljubečega človeka, ki mu je umrl oče. Kljub situaciji, ki navadno sproža močna čustva, Tomaž na pogrebu in nekaj tednov po njem, ni občutil ničesar, čeprav ga prijatelji in družina opisujejo kot skrbnega in čustvenega človeka. To stanje bi lahko opredelili kot začasno stanje aleksitimije, ki jo navadno sproži pretresljiv dogodek.

Poznamo tudi drugo vrsto aleksitimije, ki je trajna in za katero nekateri strokovnjaki menijo, da je del človekove osebnosti. Za primer lahko vzamemo Tomaževega sodelavca Aljaža, ki prihaja iz neurejene družine. Aljaž je uspešen podjetnik, vendar se v čustvenih situacijah ne znajde najbolje. Probleme ima s prepoznavanjem svojih čustev in čustev drugih ljudi. Sodelavci ga opisujejo kot izjemno inteligentnega, toda zelo premišljenega človeka, ki navzven deluje hladno.

Raziskave potrjujejo, da ima aleksitimijo manj kot deset odstotkov prebivalstva, v primerjavi z ženskami, pa naj bi jo imelo več moških, kar je lahko rezultat tega, da ženske vzgoja spodbuja pri izražanju čustev, medtem ko je pri moških ravno obratno. To pa ne velja za prepoznavanje čustev, pri tem je namreč odstotek med spoloma enak.

Različni družini, isti rezultat

Poglejmo si, iz kakšnega družinskega okolja prihaja Aljaž, edini otrok staršev, ki si med seboj niso izkazovali čustev. Starši se pred Aljažem niso niti ljubkovali niti prepirali. Čeprav je Aljaž začutil, da med očetom in materjo nekaj ni v redu, sta ga na hitro odslovila, če ju je o tem vprašal. Domače okolje ga ni spodbujalo k izražanju čustev, kar se odraža v njegovih težavah s prepoznavanjem čustev in ohranjanju odnosov v odraslosti.

V Aljaževi soseski živi družina Novak s hčerko Leo. Njen oče je odšel, ko je bila Lea še otrok, in jo pustil samo z mamo, ki se je znova poročila. Kmalu po mamini poroki z Leinim očimom jo je ta začel spolno zlorabljati, vse dokler ni odšla študirat v drugo mesto. Njena mama se je zatekla v alkohol in Leo pustila samo v nemogočih razmerah. Ko se je včasih zaradi slabe vesti le odločila, da se bo z njo malo ukvarjala, je hitro izgubila živce. Lea se je z njo želela večkrat pogovoriti o svojih občutkih, vendar se je mati nanjo razjezila in jo začela kritizirati.

Zgoraj sta opisani zgodbi dveh ljudi iz neurejenih družinskih razmer. Lea in Aljaž sta pozneje razvila aleksitimijo in v odraslosti imela težave s čustvovanjem. Aleksitimija je le ena možna reakcija na disfunkcionalno okolje v otroštvu.

Razlogi bolj strokovno

Vzroki za aleksitimijo niso popolnoma znani. Zgodnja raziskovanja so aleksitimijo pripisovala slabši povezavi med desno in levo možgansko hemisfero. Desna hemisfera je aktivna pri intuiciji, čustvih, domišljiji, prostorskem presojanju in umetnosti, medtem ko je leva zaslužna za govor, branje, pisanje, logično razmišljanje in tako dalje. Čustveni impulzi potujejo iz desne hemisfere v levo in obratno. Slabšo povezavo med desno in levo hemisfero imajo pogosto ljudje s psihično motnjo.

Drugi razlog so strokovnjaki iskali v okolju. Če je odrasli nezmožen prepoznati in izraziti čustveno stanje otroka, bo pozneje tudi otrok imel težave na tem področju. Poglejmo si, kako je bilo s prepoznavanjem čustev pri Tomažu in Aljažu. Ko so pri Tomaževih igrali družinsko igro, je postal žalosten in začel jokati, če je izgubil. Njegova mama je žalost prepoznala in ga vprašala, zakaj joka. Ko ji je Tomaž povedal, da je žalosten, ker ni zmagal, ga je stisnila k sebi in mu povedala, da včasih ljudje izgubijo, spet drugič zmagajo. Tako je bila njegova žalost prepoznana in sprejeta. Pri Aljažu je bila situacija malo drugačna. Ko je Aljaž zaradi poraza začel jokati, je njegov oče postal nejevoljen in ga začel zmerjati s cmero. Da je bila mera polna, mu je zagrozil, da se nikoli več ne bo igral z njim, če misli še kdaj jokati. Tako Aljaž tudi v poznejših letih ob izgubi ni več čutil žalosti.

Razlogi za aleksitimijo so najverjetneje kombinacija med faktorjem okolja, genetskim in nevrološkim faktorjem.

Kako prepoznati aleksitimijo?

Težave, povezane z njo, lahko razdelimo na štiri večja področja, in sicer:

• Težava pri prepoznavanju in govorjenju o čustvih

Leo, ki smo jo spoznali zgoraj, je edina zaupana prijateljica na fakulteti vprašala, kako se počuti ob tem, ko je odraščala v neznosnih družinskih razmerah. Odvrnila je, da ne ve, kaj naj reče: »Nič posebnega, verjetno so drugi odraščali še v težjih okoliščinah.« Ljudje z aleksitimijo po navadi vztrajajo, da nimajo nobene težave in si pogosto nadanejo masko sreče. Po Leino je bilo vse v redu. V družini ni doživela večjih pretresov in razočaranj. Ni ji bilo jasno, kakšna čustva so v resnici pod njeno masko navidezne sreče.

•  Težava pri ločitvi med čustvi in telesnimi reakcijami

Med aleksitimijo in psiho-somatskimi motnjami obstaja povezava. Ljudje s psiho-somatskimi težavami imajo dvakrat več karakteristik aleksitimije kot drugi. Primer psiho-somatike je kronični gastritis. Lea je bila zaradi problemov na faksu pod hudim stresom. Ko je njena mama izvedela, da ji na faksu ne gre najbolje, je začela pritiskati nanjo, naj se vrne domov. Lea je bila v strahu, da se bo morala znova vrniti domov k svoji družini, česar si ni želela. Že več tednov jo je mučil gastritis. Prijateljica ji je povedala, da je ta najverjetneje povezan z njenim stresom in strahom, da se bo morala vrniti domov. Lea je ni želela poslušati.

•  Zmanjšana zmožnost domišljije in fantaziranja

Lea je kot otrok veliko sanjarila in se v mislih igrala z navideznimi junaki iz pravljic. Želela si je, da bi se mama z njo igrala prince in princeske, vendar so njene otroške zamislice naletele na jezen mamin odziv, zato jih je kaj hitro opustila. Kot omenjeno, je domišljija domena desne možganske hemisfere. Zaradi slabe povezave se ti impulzi naj ne bi pretvorili v verbalni center leve hemisfere. Posledica je težava v izražanju in govorjenju o zamislih in fantazijah.

•  Raje se osredotočijo na zunanje dogodke, kot da bi govorili, kaj se dogaja v notranjosti

Lea je racionalna oseba, ki težko govori o svojih čustvih. Že nekaj mesecev je imela fanta, ki jo je prevaral na univerzitetni zabavi. Prijateljico je zaskrbelo za njena čustva, zato se je o tem želela z njo pogovoriti. Vendar Lea o tem ni želela ničesar reči in je pogovor napeljala na površinske teme o oblekah in make upu.

• Problemi v odnosih

Aleksitimija povzroča probleme v partnerskih odnosih, saj se posamezniki izogibajo intimnih čustvenih odnosov. Če pa že imajo odnos, so navadno podrejeni, dominantni ali neosebni. Omenjene pozicije jim omogočijo, da njihov odnos ostane na površinski ravni in niso deležni pristne intimnosti, kar negativno vpliva na zadovoljstvo med partnerjema. Lea je s fantom, ki jo je prevaral, hodila več mesecev. V odnosu se mu je podrejala, o svojih željah in potrebah ni govorila, večino jih tudi ni prepoznala. Počela je vse, kar je fant od nje želel, tudi če ji kaj ni bilo pogodu, se ni znala postaviti zase. Tak odnos je bil podoben odnosu otrok-starš. S tem se je nezavedno zavarovala pred pristnim enakovrednim intimnim odnosom med žensko in moškim.

Aleksitimija pa se ne pojavlja samo v partnerskih odnosih, ampak v vseh odnosih, tudi službenih. Nekateri posamezniki delajo v podjetjih, kjer so nadzorovana čustva norma. To je na prvi pogled lahko videti kot aleksitimistično obnašanje, vendar posameznik nima aleksitimije. Skozi leta lahko pomanjkanje samoizražanja postane del njihovega življenja, pri tem pa izgubijo svojo pravo identiteto.

Testirajte se!

Na sledečem spletnem naslovu lahko naredite test za aleksitimijo: http://oaq.blogspot.com/. Vprašalnik je sestavljen iz 37 vprašanj, ki se dotikajo glavnih karakteristik aleksitimije.