Modra Gaja, kot Zemljo poimenuje avtor knjige Gaja se maščuje, James Lovelock, je živi organizem, ki vsakodnevno vdihava nevarne emisije in pri tem s svojimi povračilnimi ukrepi poskuša prepričati človeštvo, da tako ne gre več.

Kaj lahko pri okoljski problematiki stori posameznik?

Na spletni strani Umanotere si vsak izračuna svoj »CO2 odtis« in ob tem vidi,  koliko nevarnih emisij spusti v ozračje ter na katerih področjih svojega  življenja bi to lahko omejil. Začne se pri želji, da je resnično potrebno nekaj narediti. Trije najbolj pomembni ukrepi, ki jih lahko stori vsak posameznik pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, vključujejo manj vožnje z osebnim avtomobilom, delo od doma, gradnjo ali prenovo energetsko učinkovitih zgradb ter dobre prehranjevalne navade. Pri zmanjševanju transporta je več možnosti: od vožnje s kolesom in pešačenja, do tega, da se več ljudi pelje z enim avtom. Pri prehranjevalnih navadah je pametno omejiti količino zaužitega mesa ter izbirati lokalno, ekološko in sezonsko pridelano hrano, saj so prevozi hrane povezani s povečanim transportom, ta pa z večjim izpustom nevarnih emisij. Poudarila pa bi še možnost vrečke za večkratno uporabo, ki jo po končanem nakupu zložimo in pospravimo v ovitek.  Kljub vsemu je pametno iti korak nazaj in pomisliti, kako se lahko izognemo nastanku odpadkov,  za kar pa  v Sloveniji še ni toliko razvitih priložnosti. 

 

Recimo, da namesto plastične stekleničke raje kupimo stekleno, ki bo šla v reciklažo?

Da. Ključne so izbire, ki jih ponavljamo iz dneva v dan. Žal se mleko v Sloveniji ne da kupiti v povratnih steklenicah. Nekateri ljudje o tem razmišljajo zavestno in gredo recimo na tržnico kupiti jabolka ali si naredijo ozimnico, namesto da kupujejo pakirana.

 

Kaj pa je pametno storiti z nevarnimi odpadki, kot so baterije in žarnice?

To je posebna kategorija, pri kateri se ljudje sploh ne zavedajo, kako so lahko snovi iz baterij in žarnic pravzaprav nevarne. Za varčne žarnice marsikdo ne ve, da vsebujejo živo srebro, zaradi česar jih je potrebno odnesti v zabojnike za nevarne odpadke. Žarnice in sijalke imajo namreč tudi do 95% možnost recikliranja. 

 

Kakšno  je t. i. »zero waste« ravnanje z odpadki?

»Zero  waste« je vizija, ki izhaja iz principa, da odpadkov v ekosistemih ni, torej ne vključuje odlagališč in sežigalnic, temveč spodbuja recikliranje in ponovno uporabo odpadkov. Odpadek ene vrste je hrana za drugo. Dobro bi bilo, če bi prešli iz linearnega načina potrošnje, proizvodnje in odlaganja, kjer na eni strani črpamo vire iz narave, ki jih nato uporabimo in zavržemo. Alternativa je kroženje snovi in pametno je čim bolj zapreti ta krog, s ponovno uporabo, kot so povratne steklenice.  Recikliranje je že malo večji krog, kjer je potrebno odpadke predelati, pri čemer pogosto izgubljajo svoje prvotne lastnosti. Leta 2001 je Nova Zelandija postala prva država na svetu, ki je strategijo »zero waste« sprejela na državnem nivoju. Že pri sami zasnovi izdelkov je torej potrebno upoštevati princip trajnosti, za kar se mora odločiti družba kot celota.

 

Uspešni primeri varovanja okolja v Sloveniji:

BENCINSKI SERVISI: Rabljena odpadna olja, naoljeno plastično embalažo in zamaščene krpe je mogoče odvreči v tipske zbirne posode za nevarne odpadke, s katerimi so opremljeni vsi bencinski servisi v Sloveniji. V primeru manjših nevšečnosti pri razlitju goriva je na bencinskih servisih mogoče uporabiti ustrezno opremo.

MERCATOR: sd Mercator tako v svojih skladiščih kot tudi na prodajnih mestih, ločeno zbere največ embalaže v Sloveniji. Vključeni so namreč v sistem za zbiranje in predelavo embalaže Slopak, kar simbolizira znak Zelena pika na njihovi embalaži.

SLOPAK: Podjetja P&G, Mercator in Slopak so ob podpori Ministrstva za okolje in prostor izpeljala akcijo Ločujmo, varujmo!, ki je kar 60 slovenskim šolam predala koše za ločevanje odpadne embalaže z namenom, da bi osnovnošolci spoznali in ozavestili, kakšen pomen in vpliv ima pravilna skrb za okolje.

NEVARNI ODPADKI: sem spadajo stari akumulatorji, barve in topila, baterije, kemikalije, olja in masti, pesticidi, zdravila, neonske cevi, pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi.Na spletni strani Snage (http://www.jh-lj.si/index.php?p=7&k=1303) svetujejo, da jih odložimo v zabojnik, s katerim podjetje dvakrat letno zbira nevarne odpadke iz gospodinjstev.

 

Kam se odpelje nevarne odpadke?

Nevarni odpadki iz gospodinjstev se začasno shranjujejo v  prehodnem skladišču na odlagališču nevarnih odpadkov Barje. Od tam se predajo specializirani organizaciji, ki je registrirana  za  njihovo zbiranje in odstranjevanje. Nekatere odpadke predelajo v sekundarno gorivo za cementarne (olja in razredčila), nekatere sežgejo (zdravila, sredstva za zaščito rastlin), kisline nevtralizirajo, baterije pa se predela.

 

UMANOTERA priporoča:

• Jej manj mesa, saj so živalske farme velike onesnaževalke s toplogrednimi plini, predvsem z metanom in dušikovim oksidom. Ekološko kmetovanje je okolju in podnebju veliko bolj prijazno. • Posadi drevo, saj eno drevo v svojem življenju veže eno tono CO2.
• Ko menjaš star hladilnik, kupi novega z energetsko nalepko A+ in zmanjšaj emisije CO2 za približno 210 kg na leto, saj takšen hladilnik porabi štirikrat manj energije kot navaden aparat.

 

PREBERITE TUDI:

GAJA V ZADNJIH IZDIHLJAJIH: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/gaja-v-zadnjih-izdihljajih/

EKO TRGOVINA KALČEK, NARAVNO Z OKUSOM: http://www.e-neo.si/si/osebno/eko-trgovina-kalcek-naravno-z-okusom/

VAROVANJE NARAVE - BIOSFERNI REZERVATI: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/varovanje-narave--biosferni-rezervati/