V zgodnjih letih otroštva se naši čutni vtisi medsebojno prepletajo, čez čas pa se jih naučimo razvrščati in obvladovati; prijetna megla iz otroških dni se razblini v strogo ločene kategorije zdravega razuma. Nekateri ljudje pa nikdar ne izgubijo sposobnosti takega čutnega prelivanja. Zdi se, da je njihovo zaznavanje v nekem drugem svetu, nekje med fantazijo in realnostjo. Pri njih se namreč čuti – vid, sluh, vonj in okus – ne ločijo, temveč se vzbujajo sočasno. Draženje enega čutila izzove odziv drugih čutil. Ta pojav označujemo z besedo sinestezija, ki je zlepljenka grških izrazov syn (skupaj) in aisthanesthai (zaznavati).

 

Kako se sinestezija odraža v resničnem življenju?

Manifestira se v različnih oblikah; nekateri okušajo besede, drugim se obarvajo števila, spet tretji vizualizirajo zvok. Skratka, za vse sinestete je značilno simultano doživljanje različnih občutkov, saj zaznavanje v eni modalnosti (na primer sluh) sproži zaznave tudi na neki drugi ravni (na primer okus). Poleg tega je sinestetično zaznavanje še konsistentno, saj človek ob določenem dražljaju doživlja vedno isti sklop občutkov. Zanj je število devet denimo vedno zeleno, beseda denar ima zmeraj okus po postanem zelju in visoki C diši po pomarančah. Je pa treba dodati, da se sinestetično doživljanje »uteleša« zgolj v osnovnih barvah, oblikah ali okusih, kar pomeni, da posamezniku ne ponuja kompleksnih doživetij. Kljub temu si sinestet po navadi veliko bolje zapomni spremljevalne občutke, kot pa stvar samo. Če mu ime Anja svet obarva v rumeno, bo to osebo močneje asociiral z barvo kot pa z  imenom.

Dolgo je veljalo prepričanje, da sinestezija izbrance oskrbuje z zelo različnimi občutki, pozneje pa se je izkazalo, da se pri večini manifestira zelo podobno. Raziskava dva tisoč sinestetov iz različnih kultur je razkrila številne sorodnosti glede tega, katere barve povezujejo z določenimi zvoki. Mnogi povezujejo nizke tone s temnimi barvami, visoke pa s svetlimi, pri čemer se intenzivnost barve po navadi stopnjuje sorazmerno z višino tona. Enako velja tudi za obarvanost črk, saj se večini sinestetov A razkriva v rdeči barvi, O v beli ali črni in S v rumeni.

 

Kdo? Koliko? Zakaj?

Sinestetičnega doživetja ne smemo postaviti ob bok metaforičnosti ali pletenju asociacij, gre namreč za povsem nenamerna občutja, ki se rojevajo v posameznikovi podzavesti. Nekatere spremljajo vse življenje, pri drugih pa se v zrelejšem obdobju razpršijo. Sposobnost prelivanja čutov večina sinestetov prejme v dar od prednikov. Še posebno velik odstotek jih najdemo med avtisti, ljudmi, ki so doživeli kap ali epileptični napad, ter gluhimi ali slepimi. Sicer nekateri menijo, da se v vsakem izmed nas skriva kanček sinestezije, ki jo lahko prebudimo s halucinogenimi drogami, kot sta hašiš ali LSD; tovrstne substance namreč pretirano poudarjajo živčno povezavo med čuti.

Razširjenost sinestezije med splošno populacijo je težko ocenljiva, saj posamezniki zaradi te posebnosti po navadi ne iščejo strokovne pomoči, temveč jo sprejmejo kot enega izmed gradnikov svojega vsakdana. Zato o njeni pogostosti obstajajo različni podatki; po nekaterih naj bi med sto ljudmi našli enega sinesteta, drugi menijo, da se tak srečnež rodi le na vsakih 25 tisoč, spet tretjim pa se dozdeva, da ima izjemno pisano in okusno življenje le en odstotek celotne populacije.

Tudi ugibanja o vzroku za opisani pojav se izogibajo enotnosti, najpogostejša razlaga  je, da naj bi bila sinestezija rezultat križanja nevronov in sinaps v možganih. Zakaj do tega pojava pride, pa za zdaj ostaja skrivnost.

 

Blaznost ali umetnost?

Sinestezija nekatere žene v blaznost in jim predstavlja čutno obremenitev, pri drugih pa spodbuja ustvarjalnost. Med najbolj slavnimi sinesteti so bili ravno umetniki. Skladatelja Aleksander Skrjabin in Nikolaj Rimski - Korsakov sta med pisanjem prosto povezovala barve z glasbo. Beaudelaire je bil ponosen na svoje čutno spajanje in njegova povezava med vonji, barvami in zvoki je močno vplivala na simbolistično gibanje, ki se je navduševalo nad sinestezijo. Simbolisti so se zaradi sočasne okrepitve vseh čutov predajali celo halucinogenim substancam. Med tovrstne ljubitelje sinestetičnih občutij prištevamo tudi Virginio Wolf in Jamesa Joycea ter Rimbauda in Nabokova, ki sta vsakemu zvenu samoglasnika določila barvo.

 

Študentka, ki želi ostati anonimna, je z menoj delila svoje doživljanje mešanja čutov:

 

Kako bi opisala svoje doživljanje sinestezije?

Najbolje ga lahko opišem kot misel, ki misli samo sebe, saj se je dejansko sploh ne zavedam. Zame je to enako, kot če bi me nekdo vprašal, kako uporabljam roke ali noge, kajti sinestezija mi predstavlja zgolj enega od načinov, kako delujem. Lahko povem le to, da se pri meni mešanje čutov dogaja vsaj na treh ravneh, in sicer na vizualno-barvni, slušno-otipljivi, redkeje tudi okušam besede.

 

Ali ti ta pojav predstavlja prednost ali slabost?

Pravzaprav mi predstavlja tako eno kot drugo. Slabo je to, da te sogovorniki včasih čudno gledajo, ker ne razumejo določenih besednih zvez ali konceptualnih povezav, ki se tebi zdijo povsem logične. Poleg tega ob določenih zvokih in glasovih – mimogrede, med te spada tudi glas enega izmed mojih profesorjev – dobim fizične bolečine, najpogosteje krče in napetost v želodcu. Dobro plat pa vidim v tem, da mi sinestezija omogoča pestro paleto asociacij, širšo izmenjavo mnenj in podobno. Sama gledam na to, kot da nenehno ustvarjam umetniško navdahnjeno repliko miselnega sistema drugih ljudi.

 

Ti je sinestezija kdaj pomagala pri študiju? Glede na to, da študiraš filozofijo, me zanima, ali tudi posamezne filozofe povezuješ z barvami?

V pomoč mi je predvsem pri določenih vsebinah in asociacijah na razne teme, saj mi pomaga oblikovati nekakšen mrežast tridimenzionalni sistem, znotraj katerega obstaja neskončno povezav, možnosti, kombinacij in variacij. Še posebno mi koristi, ko si moram zapomniti imena krajev ali ljudi. Če se omejim na filozofe, lahko povem, da Nietzscheja povezujem s pomladno zeleno barvo, Aristotela s temno rdečo, Platon je vedno v družbi pastelno modre, Sokratu pa pristaja bela barva.

 

Ali vsako črko vidiš v določeni barvi?

Ja, pri meni je vsaka črka obarvana. A je denimo temno rdečečrn, B temno zelen, C rumen, D zelo temno moder, S bledo bel z občrtano senco ...

 

Se ti ob branju potemtakem povsod prelivajo barve?

Čeprav so črke obarvane, se te barve med seboj ne prelivajo. Se mi pa dogaja, da ob branju in pisanju v glavi slišim zame idealen glas, ki deluje, kot bi poslušala avdiokaseto, na kateri bi bile posnete moje lastne misli, kar pa je zelo koristno za spomin, saj si tako veliko stvari zapomnim že po enkratnem branju. Barve se pojavijo naknadno, vendar niso pretirano izrazite in ne spremljajo vseh besed.

 

Glede na to, da se je veliko umetnikov ponašalo s sinestezijo, me zanima, ali je le-ta tudi tebi kdaj pomagala pri izražanju umetniške plati?

Vsekakor mi pomaga pri prelivanju misli na papir, saj jim daje zvok, zven in ritem ter jih barvno uskladi. Če se zven glasu dobro sliši in ga dobro občutim, so besede usklajene, v nasprotnem primeru pomeni, da se mi misel zatika. Zame je vsak stavek kot pesem, ki ima nek ritem in melodijo.

 

Kaj pa obarvanje števil; ti je kdaj pomagalo pri matematičnih izračunih ali boljšem pomnjenju zgodovinskih letnic?

Samih števil je preveč, da bi jih lahko strpala v barvne sheme, mi je pa sinestezija priskočila na pomoč pri geometriji ter računih z neznankami. Z barvnimi asociacijami si je vsekakor laže zapomniti tudi pomembne letnice in z njimi povezane dogodke. Ob omembi bitke pri Neretvi misli poskakujejo po zelenečem travniku, na letnico bitke, to je 1943, pa me napeljuje grafitno sivi odtenek. Pa tudi pri shranjevanju drugih informacij, kot je dan v tednu, datum ali ura nekega sestanka, predstavljajo nezavedne barvne asociacije veliko olajšanje. Se dobiva v torek ob devetih? Torej se dobiva ob zeleni in sivo modri.

 

PREBERITE TUDI:

OSEBNOSTNA RAST: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/osebnostna-rast/

NEVRO-LINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nevro-lingvisticno-programiranje/

TEHNIKE SPROŠČANJA: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/tehnike-sproscanja/