Včasih je veljalo, da ima disleksijo tisti, ki je manj sposoben in manj pameten. Nekatere so zato poslali v šolo s prilagojenim programom. Danes je to mit. Disleksiki veljajo za inteligentne, pametne in sposobne, kljub pomanjkljivostim, s katerimi se srečujejo. Danes disleksija velja za dar. Ima svoje slabosti in prednosti, ki jih lahko disleksiki izkoristijo v svoj prid. Taki so, kot mi, ki nimamo disleksije, le drugače se učijo in zaznavajo oziroma dojemajo stvari okoli sebe.

 

Kaj je disleksija?

Disleksija je hkrati izraz za nadarjenosti in pomanjkljivosti. Zadnje predstavljajo težave, s katerimi se dislektiki srečujejo predvsem v prvih letih šolanja, pri učenju branja in pisanju. Imajo na primer težave z natančnostjo branja, pregledovanjem besedila in odkrivanjem napak, povezovanjem črk v besede in zamenjevanjem med seboj podobnih črk (g z h in o z a), slabšo prostorsko orientacijo in tako naprej. Z vztrajnostjo, trudom in podporo okolice se uspešno spopadejo s svojimi primanjkljaji in jih tudi premagujejo. Disleksija jih spremlja vse življenje. Bolezen pa ni povezana z inteligentnostjo in družbenim razredom, ima jo lahko vsak. Ločimo med prirojeno in pridobljeno disleksijo, ki je posledica poškodbe na možganih.

 

Vzroki za disleksijo

Večina ljudi za svoje delovanje uporablja predvsem levo polovico možganov. Ljudje z disleksijo pa uporabljajo predvsem desno polovico možganov, zaradi česar so ustvarjalnejši in uspešnejši na področju umetnosti in športa oziroma na področjih, kjer delujejo samostojno in neodvisno od drugih. Težave imajo predvsem pri učenju zaporedij, branju in pisanju, medtem ko večina ljudi, ki uporablja predvsem levo polovico možganov, teh problemov nima, saj je ravno leva polovica zaslužena za učenje zaporedij, branje in pisanje. Mnogi strokovnjaki menijo, da je disleksija dedna.

 

Znaki za disleksijo

 

• Pomanjkljivosti

Posamezniki z disleksijo se med seboj razlikujejo. Ni nujno, da imajo vsi enake težave in v isti meri. Pojavlja se v različnih oblikah, od lažje, zmerne do zelo izrazite. V večini primerov imajo disleksiki težave z branjem, pisanjem, črkovanjem, kratkotrajnim spominom, z dezorientacijo, učenjem tujih jezikov, pa tudi z govorom in matematiko. Vse to je od posameznika do posameznika različno. Več o pomanjkljivostih, s katerimi se srečujejo študenti disleksiki, najdete v priročniku za visokošolske ustanove (Kako razumeti študente z disleksijo in kako jim pomagati), do katerega lahko dostopate tudi prek spleta: http://www.statvoks.no/forward/goodpractice02_si.htm

 

• Prednosti

Avtor knjige Ronald D. Davis v knjigi Dar disleksije opisuje naslednje prednosti, ki so skupne ljudem z disleksijo: velja, da večinoma razmišljajo v slikah in ne v besedah, so zelo intuitivni, razmišljajo in opažajo večdimenzionalno (uporabljajo vse čute), misli doživljajo kot resničnost, imajo bujno domišljijo, so nadpovprečno radovedni in se močno zavedajo okolja. Vse te lastnosti so vzrok za njihovo ustvarjalnost. Nadarjenost je pri vsakem disleksiku drugačna. Razvija se z leti in tekom šolanja.

 

Vplivi na študij

 

• S kakšnimi težavami se je Maja srečevala med študijem?

Težave zaradi disleksije sem imela predvsem v osnovni šoli. Učila sem se na način, ki je ustrezal meni. Naučila sem se, kako se kaj napiše, včasih še kaj pozabim. Na test si večkrat napišem obe besedi ali pa na kak papir, na primer polek ali poleg, in potem ju pogledam in si vizualno izberem tisto, ki se mi zdi bolj prav napisana. Še zdaj ne vem, ali je g ali k, ampak ko vidim, se največkrat odločim za pravilno. Skratka, pri študiju nisem imela težav, ker je bil ta proces delanja s to 'pomanjkljivostjo' za mano in sem našla način, kako se učiti, da sem uspešna. Nekje sem prebrala, da so ljudje mislili, da disleksija z leti izgine, ampak v resnici ne, samo naučiš se jezika in nimaš več tako velikih težav, kot si jih imel na začetku. Še vedno pa se kaže v orientaciji. Tako sem prebrala. In pri meni je to, da mešam levo in desno. Če se začnem učiti tujega jezika, se težave ponovijo. Torej narobe berem, težje mi je kot slovenščina. Angleško še zdaj ne znam najbolje, ker bi mogla nenehno vaditi, da bi prišla na isto raven, kot sem pri slovenščini. Nemščina je lažja, ker ima tistih par pravil pisanja. Za francoščino pa vem, da je ne bom nikoli znala, ker mi je pretežka – izgovorjava in pisanje. Zelo težko slišim kake tuje besede, saj jih slišim nejasno. Se mi je že zgodilo, da sem adijo po francosko nenehno izgovarjala narobe, dokler me prijateljica ni slišala in me popravila. Ampak jaz sem tako slišala.

Disleksija povzroča največje težave otrokom v osnovni šoli, ko se učijo brati in pisati. Takrat je za njih lažje, če njihovi starši in učitelji ugotovijo, da imajo tovrstne težave, ki jih lahko povežejo z disleksijo, in jim potem lahko pomagajo z drugačnim učnim pristopom. Ugotavljanje disleksije lahko s testi potrdijo defektologi.

Največja ovira disleksikov je pomanjkanje samozavesti pri doseganju ciljev. Študentka Maja ima disleksijo. Da jo ima, je izvedela šele pred kratkim. To je zanjo pomenilo veliko olajšanje, saj se je ves čas zavedala, da ima težave, ki so značilni za disleksijo, ni pa vedela, da s tem ni nič narobe, in je ves ta čas mislila, da je z njo nekaj narobe, da je neumna. Počutila se je manjvredno in nesposobno. Podpore ni imela, s težavo se je spopadla sama. Ni poznala disleksije. Največje težave je imela v osnovni šoli, ko ji branje ni pa ni šlo. Njene ure slovenščine so bile mučne. Trudila in trudila se je, da bi se naučila dobro brati, kar ji je sčasoma uspelo. Prisilila se je v branje knjig in se mukoma spopadla s težavo, a uspelo ji je. Zdaj zelo rada in z užitkom bere.

 

Učne metode

Disleksiki si stvari zapomnijo v slikah. Imajo dober vizualni spomin, zato si pri učenju lahko pomagajo z miselnimi vzorci in barvami. Pisano si lahko podčrtujejo pomembne stvari v besedilu ali si jih izpisujejo. Pomembno je, da iz prebranega izluščijo najpomembnejše podatke, da jim preveč nepomembnosti ne povzroči nepotrebne zmede pri razumevanju, tako si lažje in hitreje zapomnijo tisto, kar se morajo naučiti. Pri začetku novih projektov, seminarskih nalog in podobnih stvari si lahko pomagajo z brainstormingom. Težje besede si zapomnijo po zlogih in asociacijah.

 

• Kako se je Maja učila za izpite?

Spomnim se, da sem v petem razredu eno stran brala tudi po eno uro, ker sem hotela vse pravilno prebrati, ampak mi to ni nikakor uspelo. In tako sem sama pri sebi videla, da tako ne bo šlo, in sem se nehala mučiti. Potem pa sem se z leti naučila selektivnega učenja. To pri meni pomeni, da si izberem, kaJ bom znala in česa ne. Nekje sem zasledila pregovor, ki pravi, enkrat napisano velja kot desetkrat prebrano. Bil mi je všeč, ker je to zame pomenilo, da ne rabim stvari desetkrat brati, da si jo zapomnim. In sem si začela izpisovati.

V Sloveniji obstaja društvo Bravo, ki pomaga otrokom in mladostnikom (učencem, dijakom in študentom) s specifičnimi učnimi težavami tako, da nudi oporo staršem, učiteljem in svetovalnim delavcem. Najdete jih tudi na spletu: http://www.drustvo-bravo.si.

 

Znani disleksiki

Disleksija ni povezana z inteligentnostjo, kar dokazujejo mnogi znani dislektiki, kot so Agatha Christie, Albert Einstein, Hans Christian Andersen, Leonardo da Vinci, Tom Cruise, Whoopi Goldberg, Richard Branson, Cher, Walt Disney, Pablo Picasso, John F. Kennedy, Steven Spielberg, Tomas Edison in Henry Ford. 

V Sloveniji je znani disleksik Gojimir Lešnjak - Gojc, ki pravi, da ima težave predvsem z zamenjevanjem B, D in P oziroma podobnih črk. Kljub temu se je vpisal na študij slavistike in postal učitelj slovenščine.

Na spletu si lahko ogledate pogovorno oddajo Z vami, ko je bila tema pogovora disleksija: http://www.rtvslo.si/odprtikop/z_vami/disleksija/

 

PREBERITE TUDI:

HIPNOZA: http://www.e-neo.si/si/osebno/hipnoza/

KRATKI NAMIGI ZA EFEKTIVNO UČENJE: http://www.e-neo.si/si/studiozno/kratki-namigi-za-efektivno-ucenje/

MOTIVACIJA IN KONCENTRACIJA PRED IZPITI: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/motivacija-in-koncentracija-pred-izpiti/