Od prvih pobud iz začetka 20. stoletja, se je ideja in potreba za njihovo ohranjanje razvijala vse do zadnjih desetletij, ko je postala paradigma civilizacijskih potreb in ena od poti oblikovanja trajnostnega razvoja družbe.

Zakaj taka prizadevanja, zakaj sploh varujemo dele narave? Sodobne družbe s svojimi razvojnimi posledicami negativno vplivajo na razmere v naravi. Podatki o stanju biotske raznovrstnosti in trendih njihovega upadanja so zgovorni. Neokrnjena narava izginja. Vedno širša so spoznanja, da sta nebrzdana gospodarska rast in način, kako uporabljamo naravna bogastva, največji nevarnosti, ki nas vodita na rob preživetja kot vrste. Iz teh spoznanj izhaja trud, da ohranimo naravo okoli nas in da obvarujemo vse oblike življenja.

Zavarovana območja v Sloveniji

Zavarovana območja Slovenije so geografska območja, ki so z Zakonom o ohranjanju narave opredeljena in zavarovana. Veljavna zakonodaja (Zakon o ohranjanju narave) opredeljuje naslednje vrste zavarovanih območij (varstvene skupine ali kategorije). Med širše zavarovana območja spadajo: narodni park, regijski park in krajinski park. Med ožje zavarovana območja pa: strogi naravni rezervat, naravni rezervat in naravni spomenik. Pod zavarovana območja vključujemo še območja Natura 2000 in Biosferne rezervate.

Kaj je biosferni rezervat?

Biosferni rezervati so območja kopenskih ali obalnih ekosistemov, ki so mednarodno priznana znotraj UNESCO MAB (angl. MAB – Man and biosphere) za spodbujanje in prikazovanje uravnoteženega odnosa med ljudmi in naravo.

Biosferni rezervati združujejo tri funkcije:
• ohranjanje ekosistemov, krajine in biološke pestrosti,
• spodbujanje gospodarskega razvoja, ki je gospodarsko in kulturno trajnostno usmerjen,
• logistično podporo za raziskave, merjenja, izobraževanja, ki se nanašajo na lokalno, regionalno, nacionalno in globalno ohranjanje narave in trajnostni razvoj.

Osrednja območja teh rezervatov so pod strožjim režimom varovanja in so navadno zavarovana s posebno nacionalno zakonodajo držav, na katerih ozemlju ležijo. Zelo pogosto gre za narodne parke ali naravne rezervate, nemalokrat pa tudi za območja, zavarovana z mednarodnimi konvencijami – na primer za območja mednarodno pomembnih mokrišč ali območja, vpisana v Unescov seznam naravne in kulturne dediščine človeštva.

Ureditev biosfernih rezervatov

Foto: Tanja Žnidarčič

Biosferna območja so razdeljena na osrednje (jedro), robno in prehodno ali vplivno območje. Bistveni del vsakega parka je njegovo jedro, zato je nujno strokovno preudarno varovanje biotske raznovrstnosti z odvračanjem vsega, kar moti naravo. Osrednji del parka obdaja varovalni (blažilni) pas, v katerem so dopuščene le sonaravne dejavnosti lokalnega prebivalstva, trajnostni turizem in rekreacija, raziskovanje in okoljsko izobraževanje, ne pa naseljevanje. Sledi zunanje prilagodljivo prehodno območje, v katerem potekajo gospodarske dejavnosti in kjer so turistična središča z agencijami ter širokim zaledjem za turizem. Prvi biosferni rezervat je bil ustanovljen leta 1976, danes je na svetu vanj vpisanih 564 biosfernih rezervatov v 109 državah. Lokacij, ki so delno ali v celoti pod okriljem Unesca, Ramsarja in Maba je danes na svetu le devetnajst, med njimi tudi Park Škocjanske jame.

Biosferni rezervati v Sloveniji

V Sloveniji so tri lokacije območij MAB: biosferno območje Julijske Alpe (od leta 2003), katerega predlagatelj in upravljavec je Triglavski narodni park, biosferno območje Kras (od leta 2004), ki ga je opredelil in zdaj razvija Park Škocjanske jame ter Kozjansko in obsoteljsko (od aprila 2010). Kandidaturo za območje MAB v Sloveniji pripravlja še Notranjski park.

Biosferni rezervat Julijske Alpe je prvi biosferni rezervat v Sloveniji in obsega 195.723 hektarov v občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid, Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednje in robno območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o Triglavskem narodnem parku, prehodno območje pa obsega širši del Julijskih Alp. Na strokovnem posvetu UNESCO – Človek in biosfera, ki je potekal 11. februarja 2010 na sedežu uprave Triglavskega narodnega parka na Bledu, so predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Zavoda RS za varstvo narave, Slovenske nacionalne komisije za UNESCO, zavarovanih območij v Sloveniji, geoparkov in Geološkega zavoda Slovenije spregovorili o vlogi in pomenu območij biosfernih rezervatov ter se dogovorili o pripravi slovenskega programa MAB, ki bo upošteval t.i. Madridski akcijski načrt, sprejet na III. svetovnem kongresu biosfernih območij, v Madridu leta 2008. Cilji madridskega načrta kot osrednjega vodila za delo in razvoj biosfernih območij so spodbujanje raziskav in izobraževanj, zbiranje in posredovanje znanja in vzgajanje nove generacije strokovnjakov in praktikov.

Park Škocjanske jame ali Kraški biosferni rezervat obsega osrednje območje, ki obsega strogo zavarovano območje samega parka, vplivno območje parka, ki združuje vzporedne aktivnosti v skladu s smiselno ekološko rabo in prehodno območje, ki obsega območje občine Divača. V Kozjanskem parku so za lokacijo biosfernega območja predlagali prostor med Savo, Savinjo in Sotlo ter ga poimenovali Kozjansko in Obsotelje. Območje zajema 11 lokalnih skupnosti (Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Brežice, Krško, Šentjur pri Celju, Sevnica, Laško, Dobje pri Planini, Radeče in Šmarje pri Jelšah).

Varovanje narave

Z upravljanjem zavarovanih območij skrbimo za varovanje narave in temu prilagojen razvoj lokalnega prebivalstva. Tako so sestavni del ukrepov politike trajnostnega razvoja. Ne le kot inštrument okoljske politike, temveč tudi kot torišče za oblikovanje novih vzorcev razvoja in za iskanje odgovorov na izzive, ki jih prinašajo nepredvidljivi in nagli globalizacijski  procesi.

PREBERITE TUDI:

PROBLEM PLASTIČNIH VREČK: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/arhiv/problem-plasticnih-vrecksticnih-vreck/

DELUJ ZELENO, ZMANJŠAJ CO2 ODTIS!: http://www.e-neo.si/si/osebno/deluj-zeleno-zmanjsaj-co2-odtis/

EKO TRGOVINA KALČEK, NARAVNO Z OKUSOM: http://www.e-neo.si/si/osebno/eko-trgovina-kalcek-naravno-z-okusom/