Večina si želi v zahodno Evropo in zaradi večjega povpraševanja včasih zmanjka mest.

Zato je smiselno našim študentom predstaviti malo manj običajne študijske izmenjave, ki se nahajajo tudi južneje oziroma vzhodneje. Zakaj pa ne Dalmacija?

Univerza v Ljubljani vsako leto na podlagi razpisa podeljuje štipendije Štipendijskega sklada UL za izmenjavo študentov iz južne in vzhodne Evrope. Izbor je res pester, štipendije pa so dobre. V prijavi je zelo važno dobro napisano motivacijsko pismo, zakaj bi želeli v kraj, ki ste si ga zamislili, kaj tam nameravate početi, navsezadnje kakšni so vaši cilji in ambicije v življenju. Zaželjena so tudi priporočilna pisma s strani vaših profesorjev. Zagotovo pa dobre ocene veliko pripomorejo k temu, da vam štipendijo odobrijo. Na strani Univerze v Ljubljani http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani.aspx, si lahko pogledate mednarodne razpise. Ko so birokratske nujnosti za vami, pa le odprte glave v tujino po nova sveža znanja in izkušnje.

Študijska izmenjava v Dalmaciji

Sama sem se odločila za Dalmacijo, ki je vsekakor nenavaden kraj za študijsko izmenjavo, a se je izkazalo, da ne bi mogla izbrati bolje kot sem. Ker študiram na Filozofski fakulteti v Ljubljani (primerjalna književnost in literarna teorija), sem imela na izbiro dve univerzitetni mesti na področju Dalmacije s programom, ki se sklada z mojim študijem doma. Odločila sem se za Zadar oziroma za »Sveučilište u Zadru«, saj tradicija tega starodavnega univerzitetnega mesta sega v leto 1396. Univerza je pravzaprav na plaži, tako da med predavanji gledaš na morje, kar daje sami izkušnji prav poseben občutek. Lahko si predstavljate, kako magično je sedeti v čitalnici, gledati na morje in brati avtorja, ki opisuje ravno dalmatinske kraje. Drugače monotonemu prelistavanju študijske literature je naenkrat vdahnjena slikovitost in v sam proces učenja so dodana vsa čutila. Poleg tega so bile profesorice in kjižničarke nadvse prijazne in v veliko pomoč. Predvsem moram pohvaliti razpon znanja, ki ga imajo zaposleni na univerzi, saj so odlično poznali tudi slovensko književnost in se trudili v predavanja vplesti tudi mene oziroma so hrvaško snov primerjali s slovensko situacijo, da bi predavanje lahko bolje razumela. Ravno takšne reči pa so plus pri manjših in ne toliko s tujimi študenti obljudenih univerzah – vse je bolj osebno in prijazno. Odlično pri zadarski izmenjavi je, da imaš zagotovljeno mesto v študentskem domu, saj je poceni pa še s sošolci si si blizu. Največ prijateljstev sem tako navezala ravno v študentskem domu.

Primerjava našega in hrvaškega študija

Ugotovila sem, da je tudi kar nekaj razlik med našim in hrvaškim študijskim pravilnikom. Mislim, da je vse bolj strogo oziroma imajo hrvaški študentje manj bonitet kot slovenski. Pri nas lahko brez problema eno leto pavziraš in eno leto ponavljaš, pa študija zato ni potrebno plačevati. Hrvaški študentje tega udobja nimajo, saj ponavljanje avtomatično pomeni nadaljnje plačevanje študija, kar pa za večino hrvaške mladine pomeni konec sanj o dokončanju šolanja, predvsem zato, ker so štipendije znatno premajhne že za redni študij. Bolonjski sistem imajo uveden že kar nekaj časa, dlje od nas, saj so ga uvedli leta 2001, kar me je presenetilo. Pograjam lahko le pomanjkanje kulturnega dogajanja v Zadru. Gledališče sicer je, vendar program ni ravno na vrhuncu, sploh če tja prideš iz Ljubljane, kjer je kultura v izobilju. Zadar je sicer imel prekrasno gledališče, ki je bilo zgrajeno leta 1865, vendar je bilo med vojnami porušeno. Zdajšnje gledališče, ki bolj spominja na staro kinodvorano, še vedno čaka na boljše čase.

Utrip Dalmacije

Ker pa študijska izmenjava ne pomeni le sedenja za knjigami, ampak ponuja tudi spoznavanje nove kulture, okolja in narave, bom malce opisala še stvari, ki so me resnično navdušile v Dalmaciji. Najprej bi omenila čar obmorskih mest. Kar je najbolj zanimivo je to, da ima vsako mesto samosvoj, unikaten utrip, zato najbolje, da se kar sprehodimo čez moja tri najljubša. Zadar na primer krasijo morske orglje (morske orgulje), ki oddajajo glasbo glede na valovanje morja (ko je morje zelo razburkano imaš občutek kot da iz globin morja s teboj govorijo morska bitja) in pa pozdrav soncu (pozdrav suncu), ki zažari ob sončnem zahodu. Gre za sodobno tehnologijo sončnih celic, ki čez dan nabirajo sončno energijo ter ponoči proizvajajo elektriko za celotno rivo, pozdrav soncu pa je krog, ki ponoči divje spreminja barve in vzorce. Mislim, da bolj unikatne turistične atrakcije, kot je dvojica orgelj in sonca, ni na svetu. Naslednje mesto, ki očara, je Šibenik. S svojim prepletom malih uličic, ki odražajo močan beneški pečat, daje občutek večnosti ali bolje rečeno brezčasnosti. Ta mini pregled obmorskih mest bom zaključila s Splitom. Kot glavno mesto Dalmacije je večji, modernejši in že s priokusom velemestnega utripa. Obdajajo pa ga tudi zgodovinsko tako pomembne zgradbe, kot je Dioklecijanova palača. Vse to dokazuje, da so dalmatinska mesta prava poslastica za popotnike.

Kopnena - celinska vrata (Porta terraferma) iz leta 1543 so še ena izmed mnogih monumentov, ki pričajo o bogati zgodovini mesta Zadra. (Foto: Manja Gatalo)

Izpostavila bi tudi otoke, ki so v bližini Zadra. Če pustimo ob strani kristalno čisto morje safirne barve, je najlepše doživeti dobrodošlico domačinov. Otoški ljudje se mi zdijo povsem drugačni kot mestni, kljub temu da jih loči le pol ure vožnje s trajektom. Ošljak, Ugljan in pa Pašman so se mi najbolj usedli v srce, s svojo gostoljubnostjo in neprecenljivo naravno lepoto.

NP Krka pod slapove poleti privabi številne osvežitve željne obiskovalce. (Foto: Manja Gatalo)

Zadnja stvar, ki bi jo omenila, je zagotovo dragulj Dalmacije – narava in njeni nacionalni parki. V teh krajih se skriva ogromno zaščitenih nacionalnih parkov, če  jih naštejem le par: NP Kornati, NP Krka, NP Paklenice, NP Plitvička jezera,… NP Krka slovi po svojem ogromnem slapu, kjer se poleti ljudje tudi kopajo in pa po zelenju, ki je mešanica celinskega in mediteranskega okolja. Za prvi maj imajo domačini navado tradicionalnega izleta v NP Krka, ki je tudi moj osebno najljubši nacionalni park. Takrat so karte bolj poceni, ljudje se srečajo po dolgem času, v glavnem zelo pozitiven družaben dogodek združen z oddihom v naravi. NP Kornati so otočje, ki so s svojim neokrnjenim ekosistemom predvsem privlačni za jadralce in potapljače, NP Paklenice pa pridejo bolj v poštev za plezalce, saj se držijo gorovja Velebit. NP Plitvice pa je podoben NP Krka, le da je veliko večji in ne več pod vplivom mediteranskega rastlinja. Najbolj fascinantna so smaragdno zelena jezera in ogromno število takšnih in drugačnih slapov.

Jaz sem se v Dalmacijo zaljubila, kdo bo naslednji, ki bo odkrival njene nepresahljive vire zgodovinskih monumentov, naravnih lepot in poleg vsega pobral še polno malho kvalitetnega znanja?

PREBERITE TUDI:

V lovljenju novega vetra : http://www.e-neo.si/si/mednarodno/v-lovljenju-novega-vetra/

O Izraelu je težko pripovedovati, treba ga je doživeti!: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/arhiv/o-izraelu-je-tezko-pripovedovati-treba-ga-je-doziveti/

Berlin so ljudje: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/berlin-so-ljudje/