Zelena Irska
Doživetje, obarvano s pridihom starodavne keltske misterioznosti že skoraj pozabljenih, več stoletij starih kamnitih nagrobnikov, ...

... do potankosti urejenih parkov in prijetnih irskih pubov, kjer je sledilo vsakodnevno sproščanje po napornem raziskovanju.
Irska (Eire) je otoška država, velika dobrih 70 tisoč kvadratnih kilometrov, leži na zahodni strani Irskega morja ob Veliki Britaniji in spada v skupino Britanskega otočja. Je drugi največji otok v Evropi, otok, kjer zgodovinski spomeniki, stare keltske naselbine, gradovi in kulturne znamenitosti popeljejo človeka v čas drugačnega življenjskega ritma, običajev in navad. Velikanski premiki zemeljske skorje so v preteklosti oblikovali pokrajino, ki je danes poraščena s cvetočimi travniki in pašniki, kjer se gostijo črede ovčic s tipičnimi črnimi glavami. Tu ni zaslediti hektičnosti, hitenja in stresa, pravzaprav je ob lepotah Irske priporočljivo vklopiti vse svoje čute in jo začutiti v vsej njeni veličini, prijetnosti in domačnosti ter se obenem pripraviti na muhasto irsko vreme, ki se ne more več kot pet minut vnaprej odločiti, ali bo tiste spodaj razveselilo s soncem ali nenehnim rosenjem.
Spirit Dublina
Dublin ima vsekakor poseben duh, duh nekega drugega časa. Njegov sloves najprijetnejše evropske prestolnice, kjer so človeški stiki še pristno naravnani, je po mojem mnenju absolutno upravičen. Spirit, ki človeka prežema, ko se sprehaja po glavnem mestu Irske, lahko popelje v stanje nekakšnega deja-vuja. Že doživeto? Morda. Nekoč. Pred nekaj stoletji. Dublin je prijetno mesto, ki so ga Vikingi ustanovili pred več kot tisoč leti, v sredini 9. stoletja. V srednjeveškem predelu mesta, ki izžareva nekaj vikinškega, najbolj izstopata Christ Church in katedrala svetega Patrika. Nato so v 18. stoletju Dublin preoblikovali po zamisli gregorijanskih arhitektov, kar je v skladu z modernizacijo pomagalo ustvariti novo mestno podobo. Tu ni zaslediti stolpnic ali visokih blokov, prevladuje gradnja nizkih hiš, pri čemer so irska značilnost njihova vrata z gregorijanskimi oboki, vsaka so namreč pobarvana z drugačno živo barvo, ki popestri celoten videz.
Kulturne znamenitosti in udobna ležernost v parkcih
Prostrani Phoenix park, ki leži nekaj kilometrov stran od mestnega središča, vanj prinaša vonj po svežem in sproščujočem. Poležavanje na prijetno pokošeni trati, hranjenje veveric, ki se ti brez strahu čisto približajo in dišeč splet različnih vonjav, ki jih oddajajo raznobarvni grmi ob potkah, dajejo vtis ležernega udobja. Obenem pa je velik predel Phoenix parka namenjen površinam Dublin ZOO-ja, kjer nimaš občutka, da bi bile živali zaprte v kletkah, saj se sprehajajo po prostranih območjih za ogradami, kar daje živalskemu vrtu pridih naravnega parka. Kulturnih in zgodovinskih znamenitosti je v Dublinu na pretek, zato si je priporočljivo dobro razporediti čas in se podati na raziskovanje preteklosti. Trinity College, ki ga je že leta 1592 ustanovila Elizabeta I in predstavlja najstarejšo univerzo v državi, je vsekakor vreden ogleda. V tistem času je Trinity College namreč postal središče protestantske izobrazbe in je 250 let predstavljal edino univerzo na Irskem. Nato me je pot popeljala do Nacionalne galerije, ki je v veliki meri vplivala na življenje slovitega irskega pisatelja Georga Bernarda Shawa. Tam je preživel ure, ko je 'šprical' pouk in se po njegovih besedah naučil ceniti umetnost, mene so najbolj očarale prav prostrane dvorane s čudovitimi deli raznovrstnih slikarjev in tista tišina ozračja, ko slišiš samo odmev korakov nekaj dvoran stran. Zvečer je sledila sprostitev – s preizkušanjem Guinnessa v znamenitem Temple baru, kjer na irske narodne pesmi pleše in vriska mlado in staro.
Kilmainhamski zapori
V bližini Phoenix parka si je mogoče ogledati tudi Kilmainhamske zapore, ki jih imajo številni vodiči po Dublinu za atrakcijo številka ena in predstavljajo veliko narodno znamenitost. Odprli so jih leta 1796, v svoji dolgi zgodovini pa sprejemali številne politične in civilne zapornike. Mračna notranjost zaporov in jedek vonj po plesni, ki ga na koncu ogleda lahko tudi že okušaš, dajeta pridih žalostnih človeških zgodb in pristne morbidnosti. Vodeni ogled se začne v majhnem muzeju in človeka popelje v revne predele Dublina, kjer so se dogajali drobni zločini, zaradi katerih je v ječi pristalo ogromno ljudi, med drugim tudi otrok, starih od pet do petnajst let. Nato pristopi dolgolasec z belimi lasmi in pristno belo brado ter nas popelje čez mračno notranjost Kilmainhamskih zaporov. S svojim zamolklim glasom, ki vsebuje tisti značilni irski naglas, pove, da je bila med letoma 1845 in 1848 huda lakota vzrok za droben kriminal prebivalstva in je kmalu povzročila izrazito prenatrpanost in slabe razmere. V vsaki izmed majhnih plesnivih celic se je v tistem času moralo stiskati kar osem zapornikov, prostora pa je bilo tako malo, da so bili zaporniki pravzaprav primorani spati kar eden čez drugega. Po koncu ogleda turobnih prostorov pa hitro na dnevno svetlobo in stran od zloveščega ozračja.
Čarobni Wicklow
Zadnji dan sem namenila izletu po Wiclowskem hribovju in ogledu Glendalougha, misteriozne keltske naselbine iz 6. stoletja našega štetja. Wicklowsko hribovje je sicer nizko (najvišji vrh Lugnaquilla je visok le 925 metrov), vendar poraščeno z različnimi mahovi, lišaji in šoto ter ponekod bujno obdano z grmi rumenih cvetov. Po vožnji čez prelaze se odpre tudi čudovit razgled na jezero, ob katerem so leta 1995 snemali zgodovinski spektakel Braveheart, z dolgolasim Melom Gibsonom v glavni vlogi. Sledi končna destinacija izleta, Glendalough, kjer se je možno sprehoditi skozi pokopališče s keltskimi nagrobniki, k samostanskim razvalinam pa spadata tudi 33 metrov visok okrogli stolp in kuhinja svetega Kevina. Tu te res prežame dih nekega drugega časa, ki ostane v tebi še dolgo po odhodu.
PREBERITE TUDI:
SKANDINAVIJA - V DEŽELI LOSOV IN SEVERNIH MEDVEDOV: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/arhiv/skandinavija--v-dezeli-losov-in-severnih-jelenov/
ŽELITE UŽIVATI NA FASCINANTNIH PRVOMAJSKIH POČITNICAH?: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/arhiv/zelite-uzivati-na-fascinantnih-prvomajskih-pocitnicah/
RAJ MALDIVOV IN BOGASTVO DUBAJA: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/arhiv/raj-maldivov-in-bogastvo-dubaja/
Komentiraj članek
Komentarji
Oceni članek
povprečna ocena: 4.9 | Na podlagi 9 ocen
TISKANE IZVODE
revije e-neo Izpolnite naročilnico
svoj članek, video
ali fotografijo na e-neo Oddaj članek
