PROBLEM PLASTIČNIH VREČK

Leta 1957 so v Združenih državah Amerike naredili prvo plastično vrečko iz nafte, ki je surovina za izdelavo plastičnih vrečk.

Zaradi svoje nizke teže, obstojnosti, nizkih stroškov izdelave in vodoodpornosti so kmalu postale hit uporabe po celem svetu.

Danes so številke, ki pričajo o dnevno potrošenih in odvrženih plastičnih vrečkah, izjemno visoke. Ali ste vedeli, da na Zemlji dnevno uporabimo tudi do 1 milijona plastičnih vrečk na minuto?

O prekomerni uporabi plastičnih vrečk po vsem svetu se govori že kar nekaj časa. Izjema ni niti Slovenija. Več civilnih iniciativ in pobud je že bilo ustanovljenih za zmanjšanje porabe plastičnih vrečk. Večinoma neuspešno. Povprečen Slovenec tako po nekaterih podatkih porabi na leto od 150 do 300 plastičnih vrečk. Z enostavnimi in brezplačnimi ukrepi pa bi to potrošnjo lahko enostavno zmanjšali.

Kaj se zgodi po uporabi plastične vrečke?

Plastične vrečke po uporabi, ki v povprečju traja le 30 minut, največkrat odvržemo med navadne odpadke. Potrebno jih je ločeno zbirati in oddajati v zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki). S takim ravnanjem je vrečke možno predelati in iz njih izdelati nove izdelke iz manj kakovostne plastike. Vendar pa se le približno 3-4% odpadnih vrečk zbere nazaj v reciklažo. Plastična vrečka, ki jo odvržemo v okolje, razpada pod vplivom temperature, zraka in ne zaradi razgradnje z mikroorganizmi. Slednje lahko razpadajo tudi 1000 let, preden dosežejo stanje osnovnih gradnikov, ogljikovega dioksida in vode.

Škodljivi vplivi

Škodljivi vplivi na naravo, ki jih odpadne vrečke povzročajo, se odražajo povsod, kamor vrečke zaidejo. V potokih, na poljih, v mestih, na drevesih in celo v morju. Po nekaterih podatkih letno pogine kar okoli 100 000 morskih želv, ptic in delfinov zaradi zastrupitve, zadušitve ali zapleta v odpadne plastične vrečke. Tudi v Sloveniji so plastične vrečke eden izmed najbolj številnih odpadkov na morski obali. Plastičen prah nastane, ko plastika razpade na dovolj majhne delce in jih veter in voda lahko nemoteno prenašata okoli. Organizmi, ki se hranijo s filtriranjem v morju, dobijo ta prah v telo in tako preko prehranske verige pridejo delci lahko tudi do nas. Problem so predvsem strupene snovi ali toksini, katere plastični delci vežejo nase in jih tako akumulirajo.

Kaj lahko naredimo sami?

Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko vsak izmed nas prispeva k reševanju problema plastičnih vrečk v našem okolju. Od vas je odvisna življenska pot plastične vrečke!

Priskrbite si močnejšo platneno vrečko (ali nakupovalno torbo, voziček …) in jo vedno, ko greste po nakupih, vzemite s seboj.
Če že kupite plastično vrečko, jo uporabite večkrat.
Če kupujete sadje in zelenjavo v trgovini in če kupujete manjše količine, dajte več različnih vrst v eno vrečko, na katero nalepite nalepke s ceno drugo pod drugo.
Ko kupite kaj manjšega oz. ne potrebujete vrečke, to povejte trgovcu (ki bo sicer samodejno dal kupljeno stvar v vrečko).
Če imate na voljo v trgovini papirnate in plastične vrečke, se odločite za prve.
V nekaterih trgovinah lahko kupite namesto plastične vrečke biološko razgradljivo vrečko (je veliko bolj prijazna okolju in prav tako trdna kot plastična), ki jo lahko porabite za biološke odpadke.
V trgovinah, kjer zamenjajo staro vrečko za novo, odsluženo vrečko zamenjajte.
Če ne za drugo, stare vrečke porabite za ločevanje odpadkov, a na samem mestu ne pozabite papirja, bioloških in ostalih odpadkov stresti ven in vrečke vreči v kontejner za plastiko oz. embalažo.