Leti v evropske prestolnice so postali skoraj bolj množični kot vožnja z mestnim avtobusom, eksotične destinacije so dosegljive že za nekaj sto evrov, ...

... vedno več ljudi pa se celo odloči, da bodo del življenja preživeli v tujini. Slednja možnost je v zadnjih letih postala zelo atraktivna in dosegljiva tudi za študente.

Nekaterim študijska izmenjava ali delovna praksa v tujini ne zadošča. Odločili so se, da bodo celoten študij opravili v tujini. Med njimi je tudi Žan Flaker Berce, študent univerze v Hertfordshiru (Velika Britanija), smer 3D digitalna animacija.

 

Vendar, ali so univerze v tujini res boljše in je tam življenje vznemerljivejše? Katarina Zupančič, absolventka Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, smer telekomunikacije, pravi, da temu ni nujno tako. Meni, da domače univerze ohranjajo nivo kvalitete, prav nič pa ne zaostaja niti družabno študentsko življenje.

Zakaj si se odločil/a za študij v tujini/doma?

Žan: Za študij v tujini sem se odločil, ker moja smer študija v Sloveniji takrat ni obstajala. Pa tudi če bi, je ta univerza bolj priznana na tem področju.

Katarina: Za študij v Ljubljani sem se odločila, ker tukaj tudi živim, se dobro počutim in ker je fakulteta, kjer študiram, dobra in mednarodno priznana. Nisem med tistimi ljudmi, ki cenijo le izkušnje študija iz tujine. Mislim, da ima vsak narod svoje posebnosti in kvalitete, ki jih prenaša na svoj podmladek ne samo prek tradicije in kulture, ampak tudi skozi izobraževanje. Glede na to, da imamo veliko uspešnih in mednarodno prepoznavnih akademikov, podjetnikov in izumiteljev, menim, da je naš šolski sitem v večini dober.

Katere so največje prednosti in slabosti študija v tujini/doma?

Žan: Prednosti so, da me učijo profesorji z izkušnjami na mojem področju, sošolci so iz celega sveta in od njih marsikaj izvem, tudi študijski sitem je bolj po mojem okusu. Imamo manj predmetov, vendar bolj specializirane, več počitnic in manj stresna in bolje razporejena izpitna obdobja. Profesorji so vedno dosegljivi na e-mail in odgovarjajo redno in hitro. Nasploh je odnos med študenti in profesorji bolj oseben kot v Sloveniji. Največja slabost pa je, da se s punco bolj malo vidiva v živo. Pa tudi stroški najemnine in življenja nasploh so višji. Za sobo v študentskem domu plačujem namreč toliko, kot bi za manjše stanovanje v Ljubljani. Hrano kupujem v diskontih.

Katarina: Prednosti je veliko. Študiraš v maternem jeziku, ki ti omogoča poglobljeno razumevanje, poznaš sistem in ljudi, preko katerih lahko dobiš veliko koristnih informacij, ki ti pomagajo pri študiju. Spoznavaš svoje bodoče sodelavce. Uživaš pa tudi določene ugodnosti, kot so izredno dobra študentska prehrana, kakršne nimajo nikjer drugod in pa možnost opravljanja študentskega dela. Glede na to, da se vsi študenti v Sloveniji lahko odločimo v okviru študija doma za študij v tujini prek izmenjave, torej za krajše obdobje, ne vidim nikakršnih slabosti pri tem, da se odločiš za študij v Sloveniji.

Kako poteka tvoj običajen študijski dan?

 Žan: Običajen dan poteka tako, da se malo pred deseto zbudim in se sprehodim od sobe do predavalnice. Potem sem od desetih dopoldne do petih popoldne v šoli. Vmes imamo eno uro pavze za kosilo. Ponavadi s sošolci kaj skuhamo, včasih pa si privoščimo pojedino v šolski menzi. Po predavanjih grem domov, naredim nalogo, skypam z ljubico, proti večeru pa odvisno od dneva: pivo, film, tekma, internet, če je vreme primerno, tudi kakšna športna aktivnost.

Katarina: Glede na to, da sem trenutno absolventka z vsemi opravljenimi izpiti, se posvečam predvsem pisanju diplome in opravljanju študentskega dela. Moj študijski dan pred absolventskim stažem pa je potekal čisto običajno. Začel se je s predavanji in obveznimi vajami. V popoldanskem času sem se posvetila pisanju poročil, seminarskih nalog in pripravljanju na prihodnje vaje. Tiste dni, ko sem imela na urniku manjše število ur, sem v svoj urnik stisnila še študentsko delo. Med izpitnim obdobjem pa sem se posvetila predvsem učenju.

 Kaj pa družabno študentsko življenje?

 Žan: Študentsko družabno življenje je kot vsepovsod, kjer sem študiral. Vsak dan se najde žurka z obilico alkohola. Mogoče je vse bolj skoncentrirano, saj se v našem mestu drugje kot na univerzi ne dogaja prav veliko. Sam se zabav ne udeležujem vsak dan, saj sem se nažural že Sloveniji, zdaj pa se bolj posvečam študiju.  

Katarina: Družabno študentsko življenje je seveda pomemben del vsakega študenta, kajti tako se sprostimo in naberemo dovolj energije za opravljanje študijskih obveznosti. Bi pa želela poudariti, da je stvar posameznika, kaj si pod tem predstavlja. Če je to igranje bowlinga, kino, večerje s prijatelji, plesanje v manjših klubih, druženje ob rekreaciji, potem mislim, da je lahko vsak študent v Ljubljani zadovoljen. Tudi za tiste, ki si želijo množičnih žurov,  je poskrbljeno.

 Kaj najbolj pogrešaš kot študent/ka v tujini oz. doma?

 Žan: Najbolj pogrešam punco in slovensko hrano (burek, poli salamo, cedevito, čokolino itd.). Kar se tiče študija, mi je super in ničesar ne pogrešam.

Katarina: Pravzaprav kot študentka ne pogrešam ničesar. Želim si le tega, da bi bilo več komunikacije, sodelovanja med fakultetami in podjetji. Kajti tako bi podjetja lahko lažje oblikovala in zaposlovala točno določene profile ljudi, ki bi jih potrebovala za uspešen razvoj in poslovanje. Študenti bi se lažje zaposlili in pridobivali določene delovne izkušnje že v času študija.

PREBERITE TUDI:

SOOČENJE: DRUŽBOSLOVNI ALI NARAVOSLOVNI ŠTUDIJ?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-druzboslovni-ali-naravoslovni-studij/

SOOČENJE: PO SREDNJI ŠOLI V SLUŽBO ALI ŠTUDIRATI?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-po-srednji-soli-v-sluzbo-ali-studirati/

SOOČENJE: POROKA V ŠTUDENTSKIH LETIH: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-poroka-v-studentskih-letih/