Izhaja iz talionskega načela, ki pomeni »enako z enakim« in v židovskem pravu simbolizira pravično kazen za storilca zlega dejanja, s čimer prinaša pravičnost.

Oko pa je v našem vsakdanjem življenju seveda nepogrešljivo tudi kot organ, ki nam omogoča zaznavanje sveta. Če se nam vid poslabša, lahko posežemo po očalih ali kontaktnih lečah, lahko pa se odločimo tudi za bolj trajno rešitev, in sicer za lasersko operacijo.  

Zgodovina očesne kirurgije

Preučevanje problemov z vidom se je pričelo že v 16. stoletju, ko je Leonardo da Vinci poskušal razvozlati vzroke za pešanje ostrine, do pravega napredka na področju preučevanja očesne dioptrije pa je prišlo več desetletij kasneje z natančnim preučevanjem delovanja očesa.  19. stoletje je bilo ključno za napredek očesne kirurgije, saj je bilo potrebno pred izvajanjem očesnih operacij izumiti anestezijo, doprinos nizozemskega zdravnika L. J. Lansa, ki je pričel načrtno raziskovati in proučevati principe kirurških rezov v roženico za zdravljenje astigmatizma, kratkovidnosti in daljnovidnosti, pa velja za ključnega. Barraquer je v 20. stoletju razvil osnovne principe kirurških posegov, ki so podobni današnji metodi z laserjem, sam pa jih je izvajal z nožem. Osemdeseta leta 20. stoletja pomenijo splošen razcvet raziskav o uporabnosti laserja pri očesnih dioptrijah.

Potek očesne operacije z laserjem in njeni rezultati

Z lasersko operacijo se izboljša refrakcijsko stanje očesa, kar je predpogoj za manjšo uporabo očal in kontaktnih leč. S pomočjo laserja se preoblikuje izbočenost roženice na površini in spremeni njena zakrivljenost, kar vpliva na dioptrijo posameznika. Laser zmanjša ali pa popolnoma odpravi motnje vidljivosti, ki izhajajo iz zakrivljenosti roženice. Najprej se operira desno oko, potem pa čez pet minut še levo. Poseg ne spada med tvegane, je neboleč, anestezija pa je v obliki kapljic.   

Dr. Marjan Irman, očesni kirurg, pravi, da se operacija izkaže za uspešno, če se pacient znebi očal, vendar pa poudarja, da tako kot na sploh v življenju nobena stvar ni 100%, tudi  očesne operacije ne morejo biti, kljub vsemu pa so rezultati zelo dobri, saj njihova uspešnost variira med 95–98%, odvisna pa je od višine dioptrije. Večja kot je dioptrija, slabši bodo pričakovani rezultati. Dr. Irman še dodaja, da se lahko stranski učinki pojavljajo v obliki suhih oči ali pa nastopijo kot občutek tujka. V tem primeru se poseže po ponovni operaciji, ne glede na vse, pa je nezadovoljnih samo 1-2% pacientov. 

Operacija z laserjem je v celoti samoplačniška, zato se mladi pogosto znajdejo v zagati, saj so običajno še študentje, ki nimajo lastnih dohodkov. S tem operacija postane breme staršev, zato se zanjo odločajo v zrelejših letih. Nekateri Slovenci se odločajo tudi za operacije v tujini, predvsem v Zagrebu, Gradcu in Trstu.   

Kako vem, če sem primeren kandidat za očesno operacijo?

O tem, če ste primeren kandidat za operativni očesni poseg, se boste najlažje prepričali s  testnim pregledom, na katerem zdravnik ugotovi, če je operacija nujna. V primeru, da bi se lahko izkazala za neučinkovito ali preveč tvegano, se odsvetuje. Omejitev operacije je odvisna od tega, kdaj dioptrija postane stabilna, saj se lahko šele takrat ugotovi, če je potrebno pacienta operirati. Starostne omejitve ni, vendar pa se običajno posamezniki za operacijo odločajo po dopolnjenem 18 letu. Operativni poseg je priporočljiv za tiste, ki so se naveličali nositi očala ali kontaktne leče, dosegljiv pa tistim, ki si ga lahko privoščijo.  

PREBERITE TUDI:

POGLED SKOZI PRIZMO KAKOVOSTNIH KONTAKTNIH LEČ: http://www.e-neo.si/si/dejavno/pogled-skozi-prizmo-kakovostnih-kontaktnih-lec/

VAJE ZA IZBOLJŠANJE VIDA: http://www.e-neo.si/si/osebno/vaje-za-izboljsanje-vida/

LABORATORIJSKI IZVIDI - JIH ZNAŠ BRATI?: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/laboratorijski-izvidi---jih-znas-brati/