Globalno prostovoljstvo: Gana

Dogodek je potekal v okviru Tedna Afrike,  ki je namenjen praznovanju afriške raznolikosti, združevanja Afričanov v Sloveniji ter  priložnosti predstavitve kulturnega...

... družbenega in intelektualnega udejstvovanja afriškega kontinenta. Teden Afrike sta organizirala Društvo Afriški center in Platforma NVO za razvojno in humanitarno pomoč SLOGA.

Izobrazba kot svoboda in upanje v boljšo prihodnost

Dvanajst prostovoljcev iz Walesa, Nemčije, Češke in Slovenije je jeseni, leta 2009, v Accri, glavnem mestu Gane, izvajalo kreativne delavnice za otroke, ki imajo manj priložnosti. Otroci, udeleženi v aktivnostih projekta, obiskujejo javne šole in prihajajo iz okolja, kjer se vsakodnevno srečujejo s problematikami zlorabe drog, otroškega dela ter zapuščanja izobraževalnih programov. Delavnice so bile tematsko osredotočene na področje gledališča, plesa, poezije, slikanja, risanja in petja, prav tako pa so vključevale tudi globalno učenje. Prostovoljci so otrokom pomagali pri odkrivanju njihovih skritih talentov, v procesu kreativnega ustvarjanja pa so se mladi prav tako soočili s perečimi temami iz njihovega lokalnega okolja.

Mednarodno prostovoljno delo kot izziv globalnega učenja

Učenje za globalno uravnoteženo sobivanje oz. globalno učenje je aktivni učni proces, pri katerem imajo prednost medsebojne globalne povezave ter razumevanje vzrokov in posledic posameznih razvojnih problemov. Z mednarodnim prostovoljnim delom se dviguje osveščenost in aktivacija prostovoljcev ter posledično tudi širše javnosti pri reševanju problemov na globalni ravni. Ta proces poteka tudi po vrnitvi iz prostovoljnega dela v tujini. Na Zavodu Voluntariat menijo, da je mednarodno prostovoljno delo izvrstna priložnost, da se prostovoljci naučijo razumeti, kaj v praksi pomeni »učenje za razvoj«, »medkulturni dialog« ter da pomembno prispevajo kot multiplikatorji znanj in izkušenj na lokalne organizacije v državah juga ter po prihodu nazaj k slovenski javnosti.

Kreativne delavnice kot način medsebojnega učenja in dialoga

Maja Dolinar, koordinatorica projektov globalnega učenja, pravi: »Voluntariat skozi prostovoljno službo promovira ideje družbene pravičnosti, trajnostnega razvoja in mednarodnega sodelovanja ter solidarnosti. Mednarodno prostovoljno delo predstavlja velik izziv za širjenje in krepitev področij učenja za razvoj ter razvojnega sodelovanja. Prostovoljci pri tem igrajo pomembno vlogo kot trenerji, učitelji in multiplikatorji pridobljenih znanj in izkušenj.« Kot je še poudarila Maja, mora biti mednarodno prostovoljno delo v državah v razvoju naravnano dolgoročno in trajnostno, kar pomeni, da mora biti zastavljeno v smislu procesa pridobivanja, prenosa in izmenjave znanj in izkušenj prostovoljcev. V samem  procesu uvajanja prostovoljci delujejo kot učenci v procesu izobraževanja za razvoj, med projektom delujejo na posamičnih programih razvojnega sodelovanja v državah v razvoju, v času reintegracije pa prostovoljci s svojimi pridobljenimi znanji in izkušnjami iz tujine igrajo vlogo multiplikatorjev. S tem se zagotavlja kontinuiteta, povezanost, recipročnost znanj in veščin na tem področju.

Ebenezer Parditey, koordinator projekta ter ustanovitelj organizacije EHT-Network iz Gane: »EHT-Network Gana se med drugim zavzema za promocijo izobrazbe v prikrajšanih skupnostih, za konec otroškega dela in suženjstva. Najpomembnejša je medsebojna izmenjava. Tako, kot lahko pride Evropejec v Afriko, izobražuje sebe in otroke ter kašno stvar  prinese tudi domov, bi moralo biti omogočeno tudi bivanje Afričanom v Evropi, kjer bi se lahko izobraževali.« Kot je prepričan Ebenezer Parditey, ki prihaja iz Gane in jo zato tudi dobro pozna, lažje sam ponudi rešitve za Gano, kakor zunanji politiki, ki morda tam sploh nikoli niso bili. »Ti mladi otroci so aktivisti bodočih sprememb v Gani, ki bodo nekoč lahko ponudili ustrezne rešitve. Seveda pa jim moramo ponuditi možnost izobrazbe, ki zanje pomeni svobodo in emancipacijo.«

Petra Rojc,  prostovoljka projekta v Gani: »Vsak prostovoljec je deloval na eni ali dveh šolah in imel kreativne delavnice, kot so delavnice risanja, plesa, petja in gledališke igre. Tematike za izvajanje aktivnosti so bile zloraba drog, otroško delo, zaščita okolja ter kulturna raznolikost Gane. Delavnice so izjemnega pomena, ker otroci odkrijejo talente, za katere niso vedeli, da jih imajo in lahko to bistveno vpliva na njihova nadaljnja življenja. Projekt je trajal pet tednov, ustvarjalne delavnice pa so potekale tri tedne in pol. To je razmeroma kratek čas, saj potrebuješ daljše obdobje, da se otroci nate privadijo. Na koncu smo pripravili tudi tekmovanje, kjer so mladi lahko pokazali, kaj so se naučili s prostovoljstvom. Niso se samo oni učili od mene, ampak sem ogromno znanja od njih pridobila tudi sama.«

Prostovoljstvo in izmenjave morajo potekati v obe smeri

Hvaležnost otrok ob koncu kreativnih delavnic je bila po mnenju prostovoljcev nepopisna, lepo je bilo videti, da so prišli otroke podpirati tudi njihov starši in je s tem ta projekt postal del širše skupnosti. Ljudje morajo biti izobraženi, da lahko razumejo vzroke in posledice revščine, ki s svojo izključenostjo marsikomu onemogoča dostop do osnovne človekove pravice, ki pomeni, da lahko živi dolgo, zdravo in ustvarjalno življenje. Seveda pa to velja tako za Afričane, kot tudi za Evropejce. Kot je poudaril že Ebenezer Parditey, morajo tokovi potekati v obe smeri. Dokler potekajo samo v eni smeri, lahko pravzaprav govorimo o diktaturi, ki zapoveduje, kako je potrebno živeti. Globalno prostovoljstvo je dober primer medsebojnega učenja, dialoga in učenja tolerance. Seveda pa mora prostovoljstvo nujno potekati v obe smeri, zato moramo omogočiti, da tudi k nam pridejo prebivalci afriških držav in nas skozi kreativne delavnice učijo svojih spretnosti. Samo tako bo prišlo do medsebojne izmenjave idej, znanja in do pluralističnega pogleda na svet. S tem se bomo lahko drug od drugega učili in razumeli, kako je celoten globalen svet med seboj povezan in soodvisen.