Interpretacij je mnogo, morda ima celo vsak svojo ...

Vsekakor pa je za mladega človeka največja determinanta svobode ravno možnost izbire. Veliko študentov se ne zaveda, da možnost izobraževanja ni dana vsakemu mlademu človeku, tudi v Sloveniji ne.

Če le imamo možnost izbire, katera odločitev je torej prava: praktično ali akademsko znanje, finančna varnost ali varnost pod varnim okriljem staršev, fiksni ali variabilni urnik? Kakorkoli, upam, da je odločitev vaša, kajti potem je zagotovo tudi »svobodna«. Na tokratno temo sta se soočila Jure Rihtarič, redno zaposlen za nedoločen čas v enem izmed ljubljanskih podjetij in Katka Jenko, študentka Fakultete za družbene vede v Ljubljani.

      

Jure Rihtarič, redno zaposlen.           Katka Jenko, študentka na Fakulteti za družbene vede.

Zakaj si se odločil/a, da se po srednji šoli zaposliš oz. vpišeš na fakulteto?

Jure: Za zaposlitev sem se odločil zaradi želje po samostojnosti in občutka odraslosti, predvsem pa, ker rad delam. Danes je, na žalost, naš glavni faktor preživetja denar. In kljub temu, da nisem privrženec kapitalizma, mi je hitro postalo jasno, da bo potrebno nekaj ukreniti, zato sem se že zgodaj odločil za zaposlitev.

Katka: Moja odločitev ni bila posledica tehtnih premislekov in težkih dilem, po končani gimnaziji se običajno vsi dijaki odločijo za nadaljevanje izobraževanja na fakulteti in tukaj nisem bila izjema. Redna zaposlitev me ni zanimala, hkrati pa sem želela poglobiti znanja na določenih področjih, kar naj bi mi v prihodnosti prineslo boljšo in lažjo zaposlitev.

Katere so največje prednosti in slabosti tvoje odločitve?

Jure: Osebno vidim slabost v tem, da si časovno bolj omejen kot bi bil sicer. Med tednom ne moreš ostajati buden pozno v noč in žurati, zjutraj je potrebno vstati in oditi v službo, kar pomeni, da si ne moreš privoščiti poležavanja v postelji, pa tudi letnega dopusta je bolj malo, tako da za daljše počitnice ni časa. Prednosti pa se pokažejo s finančne plati, saj reden dohodek denarja omogoča samostojnost in materialne dobrine. Po možnosti si lahko privoščiš tudi kakšno stanovanje in avto in glede na to, da je letnega dopusta bolj malo, je le-ta toliko bolj razsipen. Ustvariš si lahko neko imetje, ki ga lahko kasneje uporabiš za lažje ustvarjanje družine. Prednost je tudi ta, da se po zaključku srednje šole lahko redno zaposliš in hkrati študiraš, torej imaš dobro plačano delo ob študiju. Poleg vsega naštetega, je tu še delovna doba, ki ti prične teči z zaposlitvijo.

Katka: Vidim predvsem prednosti. Moje življenje vsekakor ni rutinizirano v takšni meri kot življenje redno zaposlenih. Ti običajno med tednom praktično nimajo časa zase, vikend pa je prekratek, da bi ga lahko dobro izkoristili za svoje užitke. Študentsko življenje je veliko bolj fleksibilno, dinamično, razburljivo, nenazadnje pa večino svojega časa nameniš prebiranju knjig, pridobivanju informacij, kar se mi zdi precej smiselno početje. Ostane ti tudi dovolj časa, ki ga lahko izkoristiš za žur s prijatelji, med študijskimi počitnicami pa si zlahka privoščiš kakšno daljše potovanje. Ob redni zaposlitvi lahko pozabiš na takšen življenjski  slog, kajne? Redna zaposlitev ti sicer omogoči takojšnje soočenje s praktičnim delom, s čimer si pridobiš izkušnje, kar posledično pomeni lažjo zaposlitev. Vendar kljub temu vztrajam pri svoji izbiri.

Verjetno ti delo/študij narekuje določen življenjski slog, kakšen?

Jure: Rutina (smeh). Ob zaposlitvi pridobiš odgovornost, ta pride prav tudi takrat, kadar nisi v službi in to ti tudi nekako izoblikuje življenjski slog. Na podlagi delovnega časa si ustvariš neke vrste urnik, kar je po svoje odlično, saj si lahko čas, ko ne služiš denarja, razporediš po mili volji. Pomembna pa je tudi izbira vrste dela, da lahko vse to uskladiš.

Katka: Je neka mešanica med pretiranim učenjem na eni strani in prekomernim žuranjem na drugi strani. So obdobja, ko večino časa posvetim izpitom in drugim opravilom, in obdobja, ko vsak drugi dan boli glava. Vseskozi pa me spremlja študentsko delo, tako da mi (skoraj) nikoli ni dolgčas.

Če bi se odločal/a danes, bi sprejel/a enako odločitev?

Jure: Definitivno bi sprejel tako odločitev, saj nam je omogočen študij in delo hkrati, s tem pa tudi obilo možnosti za prihodnost, torej zakaj ne?

Katka: Da. Še danes se ne vidim v redni službi. In če se zazrem nazaj in pogledam, kaj vse sem doživela v času študija, tega ne zamenjam za nič.

Kaj ti pri delu/študiju predstavlja največji izziv?

Jure: Pri mojem delu mi največji izziv predstavlja nekaj novega, torej tehnologija in želje strank, ki so iz dneva v dan zahtevnejše. Potem je tu še področje izobraževanja, kot so razni seminarji, pri katerih se lahko pridobi določen naziv, priznanje ali celo diplomo. Izziv je torej vsak nov delovni dan, saj je moje delo pestro in ne monotono. Vedno se dela več različnih stvari, tako da mi ni nikdar dolgčas.

Katka: Študija ne dojemam kot izziv. Zame je študij vir informacij, ki mi omogoča širši vpogled v družbo, kulturo, pravzaprav na splošno v vse, kar se dogaja okoli mene. Nenazadnje, čeprav nerada priznam, pa študiram tudi zaradi diplome same, ki pa mi, glede na dogajanje, ne bo bistveno pomagala.

PREBERITE TUDI:

Soočenje: poroka v študentskih letih?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-poroka-v-studentskih-letih/

Soočenje: Zakon o malem delu: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje--zakon-o-malem-delu/

Soočenje: študij doma ali v tujini: http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/soocenje-studij-doma-ali-v-tujini/