Kdo je zmagovalec?

Oba. Saj oba pridno izpolnjujeta svoje »otroške sanje«, sledita študiju, ki jima je pisan na kožo in brez dvoma je uspeh zagotovljen. Kaj pa služba? Imajo boljše zaposlitvene možnosti študentje družboslovne ali naravoslovne smeri? Pesimisti bi rekli: nobeni, optimisti: vsi. Ostanite na svetli, pozitivni strani, karkoli in kjerkoli že študirate!

Zakaj si se odločil/a za študij družboslovne oz. naravoslovne smeri?

Zala: Za svoj študij sem se odločila iz treh razlogov: tematika študija me zanima, možnosti za zaposlitev so dobre, poleg tega pa je to področje, kjer lahko izkoristim svoje dobre lastnosti.

Zala Velkavrh, študentka Fakultete za družbene vede

Matjaž: Naravoslovna žilica je rasla v meni že od malih nog. Dan otroštva ni minil brez popravljanja kolesa, žaganja in lepljenja lesenih skulptur, gradnje skrivališč z inovativnimi obrambnimi pastmi. Tehnična vez iz otroštva se je prenesla v čas študija, ko je bila želja po izdelavi nečesa novega na višjem nivoju in seveda je bilo potrebno vse okrepiti z izračuni ter tehničnimi risbami.

Matjaž Jenko, študent Fakultete za elektrotehniko

Katere so po tvojem mnenju največje prednosti in slabosti tvoje izbire?

Zala: Družboslovje poskuša najti razlage in rešitve za zelo očitne in neposredne težave človeške družbe. Vedno me je zabavalo, da o skoraj vsaki družboslovni tematiki obstajajo konfliktna mnenja in teorije, torej resnica ni ena, resnic je več. Kot študent družboslovja postaneš kritičen do družbe, v kateri živiš, do neke mere tudi sam do sebe. Edina slabost izbire študija – katerega koli – je ta, da si lahko izbereš le enega. Želim si, da bi lahko dokončala dva, tri študije. Tako družboslovne kot naravoslovne.

Matjaž: Prednost je definitivno pri iskanju zaposlitve. Ena od slabosti je specializiranost zgolj za eno področje in s tem težka preusmeritev v kakšen drug poklic.

Se ti zdi, da imaš kot študent/ka družboslovne oz. naravoslovne smeri boljše zaposlitvene možnosti?

Zala: Menim, da imam kot prizadevna in odprta študentka izredno dobre možnosti za zaposlitev.

Matjaž: Dejstvo je, da so poklici naravoslovne smeri deficitarni poklici. Možnosti zaposlitve so nedvomno boljše kot pri družboslovnih poklicih. Mogoče je čas, da se v družbi spremeni mišljenje o tehničnih poklicih, ki po mojem mnenju niso dovolj cenjeni. Miselnost mladih v smislu »le gimnazijec je biti cool«, bi lahko zamenjalo drugačno mišljenje, tako da bi bil nekdo spoštovan tudi, če bi se odločil za izobrazbo avtomehanika.

Meniš, da je družboslovni oz. naravoslovni študij težji, zahteva več časa in drugačen način razmišljanja, kot študij nasprotne smeri?

Zala: Na žalost si družboslovni in naravoslovni način razmišljanja še vedno nasprotujeta – če bi oboji pokazali več razumevanja drug za drugega, bi to le koristilo znanstveni skupnosti. Kar se tiče časa in zahtevnosti – da slovenski študenti družboslovja povprečno potrebujejo manj truda, da dokončajo študij, ni težava družboslovja kot vede, ampak univerze in posameznih fakultet. Sama v študij vložim veliko časa in truda.

Matjaž: Nekoč sem s profesorjem na fakulteti ravno debatiral o podobnem vprašanju. Moja teorija temelji na treh različnih študentih: študentu matematike, elektrotehniku in študentu filozofske fakultete. Vsem trem študentom bi dali v izračun matematično enačbe: 1+1 =?  Za študenta matematike bi bil edini odgovor izključno 2 in s tem bi se njegovo diskutiranje o tej enačbi končalo. Študent elektrotehnike bi se mogoče še zadovoljil z odgovorom 2,1, ker pri električnih sistemih prihaja do različnih odstopanj, ter morebitnih zunanjih motenj. Študent filozofije pa bi v svoj odgovor zapisal številko 3 in potem bi se njegovo delo pravzaprav šele začelo. Iskal bi vse mogoče teorije ter ugibanja, zakaj takšen rezultat. Povzetek: študentje naravoslovnih smeri svoj način razmišljanja in način dela ter svoje ugotovitve vedno poizkušamo utemeljiti z izračuni, na našem področju ni prostora za filozofiranje oz. mlatenje prazne slame. 

Če bi se odločal/a še enkrat, bi izbral/a enako smer študija?

Zala: Študija komunikologije ne bi zamenjala za katerikoli drug študij, ne izključujem pa možnosti, da bom začela še z enim študijem – najverjetneje družboslovnim.

Matjaž: Prav gotovo. Mogoče kakšna druga smer, ampak definitivno naravoslovna smer študija. No, v upanju, da bi fakultete dodale še ščepec družboslovja, tako da bi imeli študentje boljše retorične sposobnosti.

PREBERITE TUDI:

Soočenje: poroka v študentskih letih?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-poroka-v-studentskih-letih/

Soočenje: Zakon o malem delu: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje--zakon-o-malem-delu/

Soočenje: po srednji šoli v službo ali študirati?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-po-srednji-soli-v-sluzbo-ali-studirati/