... tudi v sam koncept knjige vnaša spremembe, ki niso zanemarljivega pomena.

Pravzaprav je e-knjiga postala paralelno tržišče z dosedajšnjim založništvom in zagotovo predstavlja grožnjo trgu knjig kot smo ga poznali do danes. 

Nekateri vidijo v tem napredek oziroma e-knjigo predstavljajo kot edino rešitev za obstoj knjige, spet drugi zagovarjajo tezo, da e-knjiga prinaša le povečavo trivialne literature in nima s pravo literaturo nobene zveze.

S celotno knjižnico na potovanje

Da najprej pod drobnogled vzamemo pozitivne lastnosti elektronske knjige. Dejstvo je, da živimo v dobi tehnologije in tehnološkega napredka, ogromno mladine s papirjem praktično nima več stika, zato je logičen korak naprej tudi elektronska knjiga. V času laptop-a, notebook-a, ipad-a je e-knjiga postala več kot uporabna, saj na ta način ni potrebno nositi več deset kilogramov knjig s seboj, na primer na študijski vikend ali pa potovanje, ampak imaš to vse v eni napravi. Vsi imamo računalnike, mobitele in druge naprave, ki so postale večnamenske. Zakaj ne bi imeli pri roki še možnosti branja knjige? Obstaja tudi posebna naprava, ki je namenjena prav elektronski knjigi oziroma branju le-te, imenuje se e-reader ter jo lahko kupimo tudi že pri nas, stane pa od sto do tristo evrov. Velikokrat se nam zgodi, da moramo kje čakati in takrat bi elektronska knjiga prišla še kako prav. Prav tako vrtoglave zamudnine v knjižnicah z e-knjigo postanejo preteklost, saj je knjiga naša za zelo malo denarja. Trend e-knjige pa je vedno bolj aktualen tudi v knjižničarstvu, saj je v Veliki Britaniji vse več t.i. pametnih knjižnic, ki so začele posojati e-knjige poleg navadnih materialnih knjig. Člani knjižnice lahko kar na daljavo oziroma preko interneta prenesejo knjigo na svoj osebni računalnik, po poteku štirinajstih dni pa se vsebina samodejno izbriše.

Ohranjanje kulturne dediščine s pomočjo sodobne tehnologije

Čeprav pri nas takšnega sistema še nimamo uvedenega, je na tem mestu pametno opozoriti tudi na naše digitalne knjižnice. Slovensko digitalno knjižnico najdemo pod spletnim naslovom http://www.dlib.si/v2/Default.aspx, kjer se najdejo knjige številnih slovenskih književnikov, časopisni članki, znanstvene objave id.  To je  ideja NUK-a (Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani), ki na ta način vso pisno kulturno dediščino Slovenije, ohranja za nadaljnje rodove. Rokopisi,  časopisje, notna črtovja, slike, vse počasi pretvarjajo v digitalno obliko in tako zob časa ne bo mogel uničiti  kulturnih zakladov Slovenije. Prva izdaja Prešernovih Poezij, temelj slovenske besede iz leta 1847, Cankarjeva pesniška zbirka Erotika (1902), ki predstavlja novo ero v slovenski književnosti, Kocbekov esej Premišljevanje o Španiji, objavljen v reviji Dom in svet leta 1937, ki je razburil takratne politične elite. To so le nekatere najpomembnejše osebnosti in njihova dela, ki so zaznamovale in spremenile zgodovino slovenske države kot jo poznamo danes. Pretvorba takšnih monumentalnih besedil v digitalno obliko je ključnega pomena za ohranitev naše kulture, ki je skozi celo zgodovino soustvarjala našo državo.

Tu je še virtualna slovenska knjigarna Omnibus, kjer lahko najdemo vse pomembnejše slovenske avtorje. Od Antona Tomaža Linharta in njegovih žlahtnih komedij, preko Kosovela s konstruktivističnimi Konsi pa do bolj sodobnih kot je Boris Pahor in njegova grozljiva izkušnja vojne  ali pa Neža Maurer, ki navdušuje s svojo čudovito ljubezensko liriko. Nahaja se na spletni strani: http://www.omnibus.se/beseda/.

Še ena spletna stran z besedili pa je Zbirka slovenskih leposlovnih besedil, ki jo je moč najti na spletni strani http://lit.ijs.si/leposl.html, vključuje pa kanonike slovenske literature kot so Primož Trubar, Simon Gregorčič, Prežihov Voranc in sodobne avtorje kot je Svetlana Makarovič in celo popevkarske tekstopisce Zorana Predina ter Vlada Kreslina. Idejni vodja je profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Miran Hladnik.

Brezplačne e-knjige v tujih jezikih pa so dosegljive na sledečih straneh: http://www.free-ebooks.net/, http://www.gutenberg.org/wiki/Main_Page (Project Gutenberg je tudi prvi, ki je izumil e-knjigo), http://www.ebook-engine.com , http://www.freetechbooks.com/  (zadnja navedena stran je zelo koristna za študente naravoslovja).

Pomanjkljivosti e-knjige

Tako kot vse tehnološke novotarije dandanes pa se vse premalokrat razmišlja o kvaliteti. Z e-knjigo se je na internetu pojavilo tudi ogromno število »ebooks translation service-ov«, se pravi prevajalske storitve e-knjig, ki obljubljajo »kvalitetne« prevode v tudi do 130 različnih jezikov, vendar za tem prevodom ne stoji nek prevajalec, ki bi se z avtorjem in jezikom ukvarjal vse življenje. Prevodi zahtevajo veliko premisleka, časa, znanja, kar pa računalniški prevajalnik nikakor ne zmore. Veliko naših prevajalcev je celo pesnikov in pisateljev, se pravi, da je prevod tudi umetniško ustvarjanje, kar se seveda ne da primerjati z obljubami internetnih storitev. S tem dobimo ne le slabega prevoda, ampak celo napačnega in na ta način naredimo knjigi več škode kot koristi. Takšna praksa in standardi lahko privedejo do uničenja literature kot umetnosti, saj slab prevod originalnega dela ne prikaže v pravi luči, ga ne raztolmači pravilno in s tem postane vrhunska umetnina navadno »skropucalo«. Glavno bistvo je, da knjiga mora obdržati nivo in da ne postane le najnoveja tehnološka pridobitev, ki predstavlja le vir hitrega zaslužka.

Pojavljajo pa se še drugi problemi. Veliko naših avtorjev na primer svojih del ne dovoli pretvoriti v e-knjigo oziroma se nagibajo k skepsi. Tu je veliko vprašanje avtorsta oziroma avtorskih pravic. Kot vemo je z internetom tako, da kaj kmalu pride do piratstva oziroma nelegalnega kopiranja. Avtorji zato ne zaupajo formatu e-knjige, saj lahko hitro pride do zlorab. Dvom je vsekakor na mestu, saj praktičnega vpogleda v funkcionalnost e-knjige za zdaj še nimamo.

Drug problem pa predstavljajo vrste oziroma oblike datotek, saj se le te še naprej razvijajo in spreminjajo skozi čas skupaj s tehnologijo seveda. Standardna knjiga gre iz generacije v generacijo, pri e-knjigi pa enotnega univerzalnega standarda ni. To postavlja pod vprašaj dolgotrajnost samih del in njihovo dostopnost ter berljivost v prihodnosti. V današnji dobi tehnologije je zelo pametno, da je knjiga dobila svojo elektronsko »sestro« in na ta način postala moderna in zanimiva za širšo populacijo. Vsekakor pa ostaja veliko skepse, ali bi knjiga v elektronski obliki sploh spremenila razmere oziroma spodbudila novo generacijo k branju. Mogoče sam format ne spremeni dejstva, da je življenje hitrejše in na žalost v koncept hitrosti knjiga vse prevečkrat ne sodi.

PREBERITE TUDI:

KULTURNA LITERARNA DEDIŠČINA: http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/kulturna-literarna-dediscina/

IMAŠ IDEJO, KI V SEBI NOSI POTENCIAL ZA USPEH?: http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/imas-idejo-ki-v-sebi-nosi-potencial-za-uspeh/

LEONARDO DA VINCI DELOVNA PRAKSA: http://www.e-neo.si/si/studiozno/arhiv/leonardo-da-vinci-delovna-praksa/