Nimate časa razmišljati, kaj vse lahko gre narobe s plačilom dela ali drugimi kapricami, s katerimi se srečujemo študentje, ko sprejmemo delo? Za vas sem strnila vse v enem članku, zato se le pogumno zakopljite vanj!

Študentsko delo na kratko

Študentsko delo opravlja študent ali dijak prek pooblaščene organizacije (na primer študentski servis) na podlagi napotnice, ki je pravna podlaga za študentsko delo. Študent z delodajalcem ne sklene pogodbe o delu, prav tako ne avtorske ali podjemne pogodbe, temveč mu za to služi napotnica.

Delali ste vse poletje, pa vam ne plačajo?

Včasih delodajalec ne želi plačati dela, čeprav ste si denar več kot prigarali. Če imate četrti izvod napotnice ali pisni medsebojni dogovor o delu se izplača mirno pogovoriti z delodajalcem in poskušati doseči plačilo na neformalen način. Kar je najkoristnejše za obe strani. Če delodajalec ne želi plačati, se najprej obrnite na svoj študentski servis. Ta kliče in opominja delodajalca ter ga, če se ne odzove, terja na sodišču. Če še vedno ne dobite plačila, lahko vložite tožbo na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in če je ta uspešna, ji sledi izterjava, tudi če gre podjetje v stečaj. Če se odločite za tožbo se lahko obrnete tudi na brezplačno pravno pomoč.

Nimam dokaza, da sem delal

Kaj se zgodi, če delodajalec ne vrne napotnice ali z njim nimate pisnega medsebojnega dogovora? Na kratko si poglejmo namen napotnice. Ob začetku dela prejme vsak en izvod potrjene napotnice. Če ste jo naročili v elektronski obliki, lahko naknadno zahtevate napotnico tudi v pisni obliki. Po opravljenem delu delodajalec potrdi in ožigosa napotnico ter s tem potrdi, da si zanj delo res opravil. En izvod napotnice vam mora vrniti in vam plačati za opravljeno delo. Če delodajalec ne želi plačati in nimate četrte napotnice ali pisnega medsebojnega dogovora, nimate dokazov, da ste delo pri njem opravili. Dejstvo je, da lahko dokazujete s pričami, sodelavci ali drugim dokazom (zapisovanje ur). Čeprav ima v tem primeru študentski servis malo pristojnosti, vam lahko pomaga neformalno – z opominjanjem delodajalca na plačilo.

Rešite nalogo

Veliko podjetij želi skrbno izbrati nove študente, zato jim dajo različne naloge. Nekateri delodajalci želijo, da napišete esej, drugi da napišete, kako bi navidezno rešili neko situacijo, spet tretji, da sestavite oglaševalsko kampanjo. Večina delodajalcev resnično izbere kandidate na podlagi naloge. Nekateri pa imajo izkušnjo, da samo poberejo ideje in v bistvu niso nikoli nameravali nikogar zaposliti oziroma, tudi če vas niso zaposlil, so uporabili vaše ideje. V tem primeru gre za kršenje avtorskih pravic. Ko namreč idejo iz glave zapišeš na papir, že velja za tvoje avtorsko delo.

Urna postavka

Urna postavka v oglasih za študentsko delo načeloma drži. Tina je sprejela delo v nekem podjetju, kjer ji je bilo rečeno, da je njena urna postavka pet evrov na uro, ko je prišel dan plačila, pa so jo znižali. Ko je delodajalca vprašala, zakaj, ji je odvrnil, da je pet evrov bruto in ne neto. Za vsak slučaj se je pametno pozanimati, ali je urna postavka bruto ali neto.

V vednost: Študent prejme celoten zasluženi znesek, študentski servis ali podjetje mu ne sme ničesar zaračunati. Vse stroške plača delodajalec, ki mora na študentov zaslužek plačati koncesijsko dajatev v višini 12 odstotkov in dodatno koncesijsko dajatev v višini dveh odstotkov ter davek na dodano vrednost (DDV) na koncesijsko dajatev in dodatno koncesijsko dajatev. Torej študent dobi sto odstotkov svojega zaslužka, medtem ko študentski servis delodajalcu dodatno zaračuna 16,8 odstotka.

Delam, delam, delam, delam kot zamor'c

Veliko podjetij študentu plača pavšal, kar pomeni, da na mesec dobi neko določeno vsoto denarja. Načeloma gre za osemurni delavnik, toda Tamari se je zgodilo, da je v podjetju delala veliko več kot osem ur na dan, pa ji nihče ni omenil plačanih nadur. V današnji družbi se večkrat zgodi, da je treba delati čez dogovorjen delavnik. Študente se pri tem večkrat izkorišča, da za slabo mesečno plačo delajo tudi po od deset do dvanajst ur na dan.

Ne delam tistega, za kar smo se dogovorili

Pričakuješ delo, za katerega si se dogovoril, ko pa prideš na delovno mesto, ugotoviš, da si postal šefov osebni pomočnik. Sliši se fajn. Toda šefov osebni pomočnik za njegove obveznosti, ki jih sam ne more ali ne želi opraviti. Tako mu hodiš po malico, plačuješ njegove položnice za otroški vrtec in izbiraš novoletna darila z njegove najdražje. Medtem ko hodiš naokoli, pa se počutiš obupno, saj nisi pridobili nobenega novega znanja, po katerega si v podjetje prišel.

Preventiva boljša kot kurativa

Pri študentskem servisu predhodno preveri boniteto podjetja, v katerem želiš delati. Študentski servisi namreč vodijo evidenco podjetij glede na to, kako vestno izpolnjujejo svoje obveznosti. Seznam neplačnikov je objavljen na spletni strani http://www.neplacniki.info/. Ko začneš z delom, od delodajalca zahtevaj četrti izvod napotnice. Poleg tega pa lahko z njim skleneš pisni medsebojni dogovor o delu. V njem se navadno dogovoriš o vrsti dela, urni postavki, delovnem času in trajanju dela, načinu plačila, medsebojnih pravicah in obveznostih ter drugih podrobnostih razmerja. Tak dogovor je neprecenljiv dokaz o opravljanju dela in se z njim v veliki meri izogneš težavam, če pride do nesoglasij med teboj in delodajalcem.

Veselo na delo!

Članek govori le o peščici črnih semen, ki so se pomešala med zlato zrno. Namen članka ni bil očrniti delodajalce, še manj pa sporočiti, da so slabe izkušnje med delodajalcem in študentom stalnica. Zato nikar ne skrbite, prebili ste se do konca članka in s tem nabrali vse potrebne informacije ''za vsak primer'', zdaj pa: ''Veselo na delo!''

Glavne informacije povzete s strani: http://www.svetovalnica.com/

PREBERITE TUDI:

SOOČENJE: DRUŽBOSLOVNI ALI NARAVOSLOVNI ŠTUDIJ: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-druzboslovni-ali-naravoslovni-studij/

SOOČENJE: ŠTUDIJ DOMA ALI V TUJINI: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-studij-doma-ali-v-tujini/

MAMLJIVA TUJINA: http://www.e-neo.si/si/studiozno/mamljiva-tujina/