Skupaj so protestirali proti finančnemu kapitalizmu in sistemu, ki dopušča, da ima 1% ljudi vso moč in da jih mora 99% popravljati njihove napake.

Kako se je vse začelo?

Letošnje leto je bilo polno protestov in družbenih vzklikov. Že proti koncu preteklega leta se je začelo z Arabsko pomladjo, nato so začeli osvajati ulice še Grki in drugi, ki jih je kriza močno prizadela. Četudi Arabska pomlad nima nikakršne povezave s finančno krizo, je njen revolucionarni duh nalezel tudi druge dele sveta. Ravno ko smo menili, da se je finančni trg ponovno stabiliziral, je začela puščati voda in vse je prišlo na dan. Skoraj vsaka država se je še vedno spopadala s finančnimi problemi  –  nekje je bilo bolj hudo, drugod manj. Prvi, ki so se odločili reči stop finančnemu kapitalizmu, so bili Newyorčani, ki so 17. septembra zasedli Zuccoti park pred Wall Streetom in ostajajo tam od tedaj.

15. oktober

Iz New Yorka se je ideja kar hitro razširila po svetu in nezadovoljni prebivalci so prišli do zamisli o svetovni akciji, ki bi prebudila politike in finančnike iz njihovih sanj. Ljudje so imeli dovolj politike zategovanja pasov, ki prizadene tistih 99 %, ki niso imeli nič pri tem. V Sloveniji so se za sodelovanje odločila tri mesta: Ljubljana, Maribor in Koper. Že pred glavnim dogodkom so se vrstili sestanki, kjer so se protestniki želeli čim bolj podrobno dogovoriti o poteku akcije. Vsak je imel pravico do govora in vsako mnenje so pretehtali in ocenili, tako so prišli do zaključka, da bodo dan pred akcijo organizirali t.i. krajši »Teach in« v NLB na Trgu Republike v Ljubljani. Vsi so bili povabljeni, udeležili so se ga le redki. Vseeno so vsem prisotnim protestniki prebrali svoje osebne zgodbe, ki so kritizirale trenutni finančni sistem.

V soboto, 15. oktobra, pa se je začela prava akcija. V Ljubljani so protestniki začeli procesijo izpred Socialnega centra Rog in jo nadaljevali proti Kongresnemu trgu. Tu se je zbralo več kot tisoč ljudi, ki so želeli s svojo prisotnostjo pokazati nestrinjanje s finančnim kapitalizmom in podporo ljudstvu. Veliko jih je bilo mnenja, da se mora nekaj spremeniti, vendar so le redki imeli idejo, kako to storiti.

Sprevod proti Borzi

Po nekaj urah na Kongresnem trgu so se nekateri odločili nadaljevati akcijo s pohodom nad Borzo, kjer so želeli s simboličnim zavzetjem doseči svoj namen. Proti večeru se je velika večina odpravila domov, nekateri pa so se utaborili pred takrat že preimenovano »Boj zo«. Kar se je zdelo, da bo trajalo le kakšen dan ali dva, se je spremenilo v podobno okupacijo kot pred Wall Streetom v New Yorku. Vsak dan imajo organizirane različne delavnice in dogodke, med njimi tudi dnevno skupščino, kjer ima vsak pravico do besede in odločanja. Tak način upravljanja je ena izmed idej, kako bi se lahko v prihodnosti odločali na ravni države.

Bo »Boj za« spremembe uspešen?

Od 15. oktobra je minilo že kar nekaj časa in ploščad pred Ljubljansko borzo je še kar polna šotorov in transparentov. Tam naj bi vsako noč kampiralo tudi do 70 vztrajnežev, ki stojijo za svojimi ideali. Živijo od dobre volje ljudi, ki jim prinašajo hrano, pijačo in druge potrebščine, v bližnjem lokalu so celo poskrbeli za topli čaj in vojska jim je posodila vojaške šotore. Z raznovrstnimi dogodki vztrajno širijo idejo o 99%, za katero si želijo, da ne bi zamrla. V petek, 25.10., so celo organizirali koncert skupine Demolition Group, ki je poskrbela, da je bila ploščad pred Boj zo popolnoma polna. Za Slovenijo je taka akcija presenetljiva, še bolj pa preseneča njihova vztrajnost. Četudi zunaj postaja vedno bolj mrzlo, protestniki ne nameravajo odnehati.

Tudi drugod po svetu še vedno vztrajajo z mislijo na boljši jutri in kampirajo pred različnimi ustanovami. Vseeno se zdi, da se nad njimi počasi zbirajo temni oblaki. V Baltimorju, ZDA, kjer tudi kampirajo, se je pred kratkim v enem izmed šotorov zgodilo posilstvo, ki ga za enkrat še niso razrešili.

Akcija in politika

Foto: Sara Erjavec Tekavec

Četudi se bo mogoče čez čas akcija zaključila, so protestniki zagotovo zbudili marsikoga iz sna. V politiki se čutijo novi vetrovi, ki želijo narediti nekaj za dobro vseh. Ljudje so postali bolj osveščeni in se zavedajo moči, ki jo imajo. Bližajo se nam volitve in sedaj je na nas, da dobro premislimo in se odločimo. Treba je biti pazljiv, da ne bomo zopet nasedli praznim obljubam in poskrbeti za to, da svetovna (r)evolucija ni bila zaman.

In kaj pravijo mladi?

Timotej Vitez, 22 let

Kar podpiram pri tej akciji, je samo aktivno državljanstvo, torej neka spodbuda za spremembe. Moti pa me njihov način, saj se pri teh protestnikih v bistvu vidi, da nimajo niti programa niti vizije nekega skupnega cilja. To dejansko pomeni, da so samo proti trenutnemu kapitalističnemu sistemu, nimajo pa idej za rešitve. Obenem se mi tudi zdi, da je njihov protest po eni strani ravno zaradi tega zgrešen, sploh pa protestirajo pred napačno institucijo, torej pred slovensko borzo, ki naj bi sicer simbolično predstavljala kapitalistični sistem, vendar te funkcije konkretno v Sloveniji nima.

Urška Benedečič, 23 let

Menim, da je to potrebno, da se ljudi začne osveščati in da se skupinsko začnejo upirati, postavljati proti temu enemu procentu. V Mariboru je bilo sicer protestnikov v primerjavi z Ljubljano veliko manj. Se pravi, da ljudem vseeno še ne gre tako zelo hudo.

Sebastian Dovč, 22 let

Saj je lepo, da se gredo neke protestnike, pa protestirajo proti sistemu, ampak to zdaj delajo že več kot mesec dni pred našo borzo oz. bojzo, tudi v New Yorku že kar nekaj časa, prav tako v drugih državah. Menim, da kakšnih sprememb doslej še ni bilo, odzivov tudi ne. Mislim, da se ne more nič spremeniti samo na način, da nekaj ljudi protestira, saj bi za dosego tega cilja moralo biti vključeno masovno gibanje večine prebivalstva. Par posameznikov lahko opozarja na nek problem, ampak ne more pa ga niti rešiti niti predlagati dobre rešitve, saj ne predstavljajo in ne zavzemajo večinskih mnenj.

Janš, 25 let

Sam sem veliko razmišljal o tem, kako predati svoje sporočilo javnosti, saj že vsi vemo, kaj je narobe, saj že vsi vemo, kaj se dogaja in vsi imamo tega že dovolj tega. Kar vidim je, da je ljudi strah in da ne vedo kaj narediti. Kar želimo doseči pred Boj zo, je najti metode, ki bodo delovale. To je namreč zelo težko delati individualno od doma, ampak ko se zberemo na kupu, so pa rezultati takojšni. Mogoče se ne vidi na prvi pogled, kaj smo v enem mesecu dosegli, če pa računate na to, da imamo še vsi svoje službe, študije, družine, ki jim z veseljem posvečamo veliko časa in potem v svojem prostem času delamo to, kar delamo, smo dosegli ogromno.

Andrej Bubnič, 26 let

Torej, kar se tiče take enostavne ljudske oz. politične poti si prizadevam, da se sprejme tudi v Sloveniji National Economist Stability and Reformation Act in da se jo dopolni z določenimi slovenskimi zahtevami, ki pravijo, kdor želi kos zemlje, naj dobi kos zemlje, kdor želi eko semena, naj dobi eko semena in obenem vključuje mednarodno delitev dobrin.

PREBERITE TUDI:

GLOBALNO PROSTOVOLJSTVO: GANA: http://www.e-neo.si/si/dejavno/globalno-prostovoljstvo-gana/

INTERVJU Z BORISOM A. NOVAKOM: "TUDI V MLADI GENERACIJI OBSTAJA NEKAJ IZRAZITIH TALENTOV S SVOJIMI OSEBNIMI GLASOVI": http://www.e-neo.si/si/dejavno/tudi-v-mladi-generaciji-obstaja-nekaj-izrazitih-talentov-s-svojimi-osebnimi-glasovi/

SIMBIOZA - INOVATIVEN NAČIN MEDGENERACIJSKEGA SODELOVANJA:  http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/simbioz----inovativen-nacin-medgeneracijskega-sodelovanja/