Norveški gozd

Noruwei no mori; Japonska; 2010; 133min.; drama

Režija: Anh Hung Tran

Scenarij: Anh Hung Tran po romanu Harukija Murakamija

Igrajo: Rinko Kikuchi, Kenichi Matsuyama, Kiko Mizuhara, Tetsui Tamayama, Kengo Kora,

Ocena: 4

Vizualno všečna japonska mojstrovina melanoličnega pridiha očara na svojevrsten način. Na Liffu se je poleg desetih drugih filmov zavrtela v sklopu Kralji in kraljice, kjer vsako leto izstopa kakšen izmed kvalitetnejših filmskih izbrancev. Režiser Anh Hung Tran, po rodu sicer Vietnamec, je po romanu slovitega Harukija Murakamija spisal scenarij, katerega film resnično doseže svoj namen. Soočanje z izgubo in iskanje tiste resnično prave ljubezni predstavljata dva temeljna kamna zgodbe. Dogajanje tega azijskega filmskega izdelka je postavljeno v Tokio, v pozna šestdeseta leta, v čas, ko so protesti proti vladajočim političnim strukturam potekali po vsem svetu. Pri tem je Tranu uspelo nazorno prikazati analogijo med razburkanim svetovnim dogajanjem na makro nivoju in dogajanjem na mikro nivoju glavnega protagonista. Gledalca na nek nenavaden, a izjemno prodoren in subtilen način pritegne intimen svet mladega introvertiranega Toruja Watanabeja, ki pa je vse prej kot miren. Po samomoru najboljšega prijatelja Kizukija se v Watanabeju namreč prebudijo čustva do njegovega dekleta, zadržane Naoko, ki pa še ni prebolelo svojega nekdanjega fanta in se posledično vsakodnevno sooča z njegovo izgubo. To je tudi razlog, da odide v oddaljen sanatorij v hribih, kjer naj bi si čustveno opomogla od izgube ljubljene osebe. Medtem Watanabeju pot iznenada prekriža samozavestna in energična Midori, ki je popolno nasprotje zadržane Naoko … Film v večini kadrov prežema nostalgična nota, odlična, že skoraj poetična fotografija, izjemno počasen ritem in melanholična glasbena spremljava skladatelja Johnnya Greenwooda. Za filmske sladokusce!

 

Polnoč v Parizu

Midnight in Paris; ZDA; 2011; 94 min.; fantazijska (romantična) komedija

Režija: Woody Allen

Scenarij: Woody Allen

Igrajo: Owen Wilson, Rachel McAdams, Kathy Bates, Carla Bruni, Adrien Brody, Marion Cotillard

Ocena: 4

Fantazijska romantična komedija z lahkotnim allenovskim pridihom deluje simpatično in nevsiljivo in je kot vsi njegovi ostali izdelki prežeta z intelektualnimi dialogi. Prijetno. Idealistično. Sproščujoče. Gil (Owen Wilson) in Inez (Rachel McAdams) sta ameriški par na oddihu v poetičnem Parizu, med katerima pa se kažejo velika medsebojna neujemanja. Medtem ko uspešni hoolywoodski scenarist Gil sanja o selitvi v romantični Pariz, ki bi ga navdihnil pri pisanju njegovega prvega romana, Inez predstavlja plehko ameriško gospodično, ki se navdušuje nad nakupovanjem in svojim psevdo-intelektualnim pedantnim prijateljem Paulom (Michael Sheen). Bohemski Gil sanja o Parizu v blišču njegovih 20-ih let in neke noči, ko sam tava po pariških ulicah, ga pričaka star Peugeot ter ga popelje na zanimivo druženje z velikimi literarnimi in umetniškimi imeni tiste ere – Scottom in Zeldo Fitzgerald, Hemingwayem, Dalijem, Picassom in Gertrudo Stein. Druženja pariške dobe 20-ih let prejšnjega stoletja se nadaljujejo vsako noč in Gilu dajejo navdih, po katerem je tako zelo hrepenel. Tu pa je v vlogi bohemske muze še očarljiva mladenka Adriana (Marion Cotillard), ki mu da s svojim šarmom in misterioznostjo vedeti, da Inez morda le ni prava dama za poroko ... V filmski naraciji je tako prisotno lahkotno poigravanje z vprašanjem, ali ni življenje neke druge dobe morda preveč idealizirano in ga prepogosto preveva nostalgična nota preveč potenciranih razsežnosti. Film pa v določenih segmentih spominja tudi na Allenovo Vicky Cristina Barcelona (2008), predvsem v svoji lahkotnosti, vseprežemajočem tonu naracije in prikazu izbranega mesta v vseh njegovih čarih.    

 

Melanholija

Melancholia; Danska/Švedska/Francija/Nemčija; 2011; 136.; znanstveno-fantastična drama

Režija: Lars von Trier

Scenarij: Lars von Trier

Igrajo: Kirsten Dunst, Charlotte Gainsbourg, Kiefer Sutherland, Charlotte Rampling, Alexander Skarsgård

Ocena: 5

To je brez dvoma film fascinantnih vizualnih presežkov in dih jemajoče kostumografije. Presežek v sami sferi filma. Ekstatično doživetje. Mistično razodetje. Lars von Trier s svojim subtilnim režiserskim čutom preprosto očara. In za take filme je vredno ostati brez besed. Ob spremljajoči odlični igri v prvi vrsti izstopajoče Kirsten Dunst in tudi Charlotte Gainsbourg, Charlotte Rampling, Alexandra Skarsgårda in Kieferja Sutherlanda se potopimo v svet glamuroznega življenja, v katerem se bosta na podeželskem dvorcu poročila na prvi pogled neizmerno srečna zaljubljenca Justine (Kirsten Dunst) in Michael (Alexander Skarsgård). Kljub sreči na prvi pogled pa Justine na poročni dan preplavljajo notranji dvomi in demoni. Večer se tako kljub vsestranski organiziranosti ekstravagantne poroke s strani Justinine sestre Claire (Charlotte Gainsbourg) izteče klavrno in ženin odide skupaj z ostalimi gosti … Nastopi drugi del filma, enormni mistični modri planet Melanholija bo “prešel” Zemljo. Znanstveniki napovedujejo t.i. smrtonosni ples Zemlje in Melanholije.  Je možnost, da se ji približa za kanček preveč in s tem trči vanjo? Tako spremljamo reakcije na omenjene napovedi s strani depresivne, jasnovidne in vizionarske Justine ter njene panične sestre, sicer izjemno odgovorne Claire. Ali to lahko pomeni konec obstoja življenja na Zemlji? Vsa ta vprašanja v dramatični atmosferi spremlja klasična glasba, ki še doda pridih nečesa vsemogočnega. Ta estetsko dovršen film se je zavrtel na letošnjem festivalu Liffe v sklopu predpremier, na sporedu Kinodvora pa ga lahko pričakujemo že od 14. decembra naprej.     

PREBERITE TUDI:

JESENSKA FILMSKA SFERA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/jesenska-filmska-sfera/

68. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL FASCINIRAL: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/68-beneski-filmski-festival-fasciniral/

ROY LICHTENSTEIN - POP, KI TO NI: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/roy-lichtenstein----pop-ki-to-ni/