Ozračje je bilo na dan otvoritve prežeto s skaterskim duhom, odvijali pa so se tudi atraktivni nastopi bmx kolesarjev, energičnih breakdancerjev in žonglerjev.

Kot pravi Iztok Levac, glavni organizator projekta, je odprtje tega centra »zasluga večletnih prizadevanj mladih nadobudnežev iz športnega društva Ilužn, ki so na potrebe športov iz ulice prvič javno opozorili junija 2008 v ljubljanskem parku Zvezda z dogodkom »No Roof«. Manj kot leto dni kasneje so otvorili zunanji skatepark na Kranjčevi ulici, sedaj pa so njihove sanje končno zaživele z Urban Roofom.« Na otvoritvi smo se pogovarjali z enim izmed članov ekipe Urban Roof, Matejem Janom, ki je predstavil zanimivosti in detajle samega projekta.

Kako si postal del ekipe Urban Roof, ki je z izgradnjo svojevrstnega pokritega centra urbanih športov dosegla svojo mladostniško vizijo?

Lansko poletje me je po dolgem času poklical Marko Pajnik, s katerim sem v srednji šoli rolal na novogoriškem skate parku. Po prihodu na študij v Ljubljano sem ta hobi postopno zamenjal za breakdance, saj je sčasoma iz prestolnice izginilo še tistih nekaj kosov rolkarskega poligona, ki so zasilno pristali na dolgem mostu. Povedal je, da se bo zdaj končno res gradilo skate park in me vprašal, če bi bil pripravljen pomagati z oblikovanjem spletne strani. Bil sem skeptičen, saj sem podobne govorice slišal vsaj trikrat na leto od najrazličnejših ljudi. Vendar sem ob tem pomislil, da če lahko kakorkoli pripomorem, da Ljubljana resnično dobi skate park, z veseljem pomagam. In res, 3. septembra lani sem prašne rolerje ponovno pognal po zunanjem poligonu. »Klapa« je bila prava in z veseljem sem se pridružil ekipi Urban Roof še pri njihovem glavnem projektu – postavitvi pokritega centra urbanih športov, kjer »furanja«, plezanja in plesa ne bo zmotilo nobeno slabo vreme ali mrzle temperature.

Kaj torej meniš, da bo Center Urban Roof doprinesel k slovenski metropoli?

Center v prvi vrsti prinaša možnost, da se z našimi najljubšimi športi ukvarjamo kadarkoli, ne glede na vreme ali letni čas. Kot drugo in po moje celo pomembnejše pa je to, da bo tak prostor omogočil nadaljnji razvoj scene urbanih športov. Učitelji na tečajih v šoli Urban Roof bodo skrbeli za treniranje novih talentov, medtem ko se bodo tisti, ki so trenutno v vrhu, lahko med sabo pomerili na tekmovanjih in dogodkih, ki jih bomo tekom celega leta organizirali. Tako bo center skrbel za podporo vsem, ki se v Ljubljani in širše v Sloveniji ukvarjajo s športi in ki sicer iz tradicionalnih virov ne dobijo pozornosti. Upamo seveda, da bomo s časom spremenili tudi slednje.

Kako ste z ekipo prišli na samo idejo o ustanovitvi centra, ki v svojem bistvu združuje tako plezalno steno za balvansko plezanje, plesno dvorano, namenjeno breakdancarjem in hip-hopu, skatepark, ki bo namenjen predvsem skejtarjem in bmx kolesarjem, prostor za druženje in obenem še trgovinico s potrebnimi rekviziti in osvežilno pijačo?

Koncept je precej samosvoj, saj namesto vertikalne ponudbe – recimo plesne šole, kjer najdeš vse v zvezi s plesom ali fitnes centri, kamor hodijo tipi ljudi od športnikov do manekenov – mi poskušamo zajeti sceno horizontalno. Vsi našteti deli Urban Roofa tako združujejo ljudi, ki imajo podobne interese, lahko bi rekli kar celotno subkulturo. Tako se lahko na enem mestu spoznamo vsi, ki nas zanimajo malce drugačni športi.

Torej kot pravi slogan »Urbani športi pod eno streho«, v katerem naj bi bilo zajeto bistvo samega koncepta?

Točno tako. Dobrodošli so vsi, tudi surferji, wakeboarderji, snowboarderji – čeprav v trenutni center nismo uspeli vključiti snežnega parka, kot smo še sanjali v enem izmed zgodnejših konceptov. Smo dinamični in s ciljem čim bolje podpirati sceno. Breakdancerji so se recimo med pavzami začeli kratkočasiti z žongliranjem, kar je hitro poželo zanimanje še pri ostali ekipi. Tako smo se povezali še s temi uličnimi umetniki in kmalu bomo lahko ponudili tovrstne delavnice.

Zveni kot zahteven projekt. Kdo so bili sodelujoči, kdo investitorji in koliko časa je preteklo od osnovne zamisli do same realizacije? 

Projekt vsekakor ne bi obstajal brez predanosti našega glavnega organizatorja, Iztoka Levaca. Kadarkoli so nastopili težki časi in je kdo iz ekipe podvomil, da bomo res dosegli svoje sanje, nas je on spravil naprej s svojo 100% prepričanostjo v projekt. S Pajnikom sta se spoznala pri deskanju na snegu in ugotovila, da imata en velik skupni interes. Sledilo je pet let iskanja primernega prostora, opozarjanja nase na občini in z dogodkom, kot je bil »No Roof« na kongresnem trgu. Marko je sčasoma aktiviral še ostalo »klapo«, ki je pred tem delovala v ŠD In-Line Gorica, zdaj pa smo skupaj zaradi študija vsi pristali v Ljubljani. Vsak je povabil še svoje prijatelje in tako smo dobili ekipo, ki je preštevilna, da bi vse našteval. Hkrati je vsak zelo nepogrešljiv, saj razpolaga s svojevrstnim talentom, od video produkcije do skrbi za elektriko. Po drugi strani smo stroške materiala pokrili s pomočjo skupine odličnih partnerjev, ki so tako kot mi v naših športih videli potencial. Tako smo od marca, ko smo se vselili v halo, celo poletje pridno delali na vseh področjih in 3. septembra, ravno leto po odprtju zunanjega parka, je naše večletno prizadevanje uresničeno.

Koliko obiskovalcev mesečno se pričakuje, da bo obiskalo Center Urban Roof?

Računamo na okoli 1.500 obiskovalcev v vseh treh delih centra, veliko je tudi tistih, ki pridejo samo pogledat oziroma staršev, ki podpirajo svoje otroke v njihovi želji po treniranju urbanih športov. Zato imamo na balkonu urejen prostor za oddih, prosto dostopen internet, najnovejše računalniške igre, predvajanje video vsebin ... Prav tako v trgovini prodajamo opremo, za katero je bilo do zdaj večinoma potrebno skočiti v tujino, kot na primer rolerje za drsenje po objektih.

Bo potrebno plačati kakšno vstopnino ali bo vstop prost?

Marsikdo si želi, da bi bil tak objekt zastonj. Realnost je pač taka, da moramo na koncu meseca plačati najemnino za precej veliko halo v centru Ljubljane. Vstopnina za plezalno steno stane za člane 5 evrov, za skate park 3 evre, plesno dvorano pa 2 evra. In če se s svojim športom ukvarjaš kolikor toliko aktivno, za ceno 10 obiskov dobiš mesečno karto, še ugodneje pa prideš skozi s sezonsko. Ko pomisliš, da lahko za ceno enega dneva smučanja, pri nas »furaš« cel mesec, so v bistvu cene precej ugodne. Center je zgrajen od scene za sceno in vstopnino daš za podporo, da tak prostor sploh obstaja.

Glede na to, da ste tudi sami breakdancerji, skejtarji, plezalci in plesalci hip-hopa, bi lahko iz tega sklepali, da je pri celotni realizaciji projekta šlo za izpolnitev mladostniških sanj in vizij?

Brez tega vsekakor ne bi šlo, saj bi sicer težko prepričal tako veliko ekipo prostovoljcev, da pride po službah in faksih »oddelat« še en delavnik. Vsi počnemo tisto, kar nam najbolj leži in tu pridejo pretekle izkušnje zelo prav. V nasprotju z marsikaterim poligonom, postavljenim v Sloveniji z občinskim denarjem, kjer izvajalec skoraj da ne nameče nekaj objektov v približno postavitev, je naš skate park v prvi meri plod aktivnega ukvarjanja s športom. Nešteto »prefuranih« poligonov po Evropi in v ZDA ter neustavljiva želja po oblikovanju in gradnji svojih parkov se odraža na premišljenosti in kvaliteti. Da o plezalcih, ki so nas vse presenetili z organiziranostjo in delavnostjo, sploh ne govorim. Plezalna stena je po njihovi zaslugi vrhunska, kar je potrdila tudi slovenska reprezentanca, ki je bila zelo zadovoljna s prvim treningom pri nas.

PREBERITE TUDI:

ADRENALINSKA REKREACIJA: http://www.e-neo.si/si/vroce-novicke/adrenalinska--rekreacija/

GRAFITI: http://www.e-neo.si/si/dejavno/grafiti/

ŠPORTI V BAZENU: http://www.e-neo.si/si/dejavno/sporti-v-bazenu/