Kako vemo, kaj ceniti, kaj ohranjati in predvsem, kako razumeti današnjo umetnost?

Je lahko umetnina karkoli? Je svobodna kot ptica ali obstajajo meje in pogoji, ki poljuben izdelek povzdignejo v umetnost? Prispevek pred vami je vsekakor prekratek odgovor na vse.

Termin »sodobna umetnost« se nanaša na umetniška dela, ustvarjena v času našega bivanja, nekako od 70-ih let dalje. Zakaj prav tedaj? V 70-ih je prišla v uporabo beseda »postmodernizem«, s čimer se je stilno obdobje moderne očitno bližalo svojemu koncu. Zdi se, in to upravičeno, da so 70-ta poslednji čas, ko se je umetniška gibanja še lahko enostavno klasificiralo. Mnenje o tem, kdaj točno se sodobna umetnost prične, je različno, nekateri začetke postavljajo v 60-ta, muzeji sodobnih zbirk pa kot mejnik določajo tudi že čas tik po koncu II. svetovne vojne.

Splošna definicija je relativna

Vprašanje, kaj danes je in kaj ni umetnost, ponuja eno najkompleksnejših in širokih definicij sodobnega sveta. Generalizacija sodobne umetnosti se predrzno izmika artikulaciji. Mnogi so skušali najti zadovoljiv odgovor, vendar so svoje razlage podali v knjigah in zapletenih člankih, nikoli le v stavku ali dveh. Zanimivo je, da si včasih mnenja strokovnjakov na tem področju celo ostro nasprotujejo, kar govori v prid mnogoterosti in razsežnosti te teme. Kakšen je do umetnin odnos laikov, ki jih prek raznolikih medijev videvajo, spoznavajo in doživljajo? Umetnostna kritika Julian Spalding in Donald Kuspit ugotavljata, da je tako pogosto opaženi skepticizem ali celo zavračanje, popolnoma pričakovana in sprejemljiva reakcija na večino del sodobne produkcije. »Kdo odloča, kaj šteje k sodobni umetnosti? Umetniki, kritiki, kustosi, galeristi, dražitelji, zbiratelji ali javnost?« se sprašuje umetnostni zgodovinar Terry Smith. Likovni kritik in filozof Arthur C. Danto sodobni umetnosti zameri: »Kar očitam postmodernizmu je namigovanje, da v umetnosti ni splošnih resnic.« Po njegovem nas je globalizem pripeljal do točke, ko umetnost več ne obstaja – do trenutka, ko je lahko bilo za umetnino proglašeno čisto vse. Kot primer likovnega dela, ki je izpostavilo vprašanje razlik navadnega predmeta nasproti umetnini in izpostavilo problem avtorstva, navaja Warholovo postavitev škatel Brillo Box v newyorški galeriji Stable (1964). To so bile reprodukcije dejanskih embalaž mila Brillo na prazne lesene zabojnike, v takšni izvedbi sedaj postavljene v vlogo skulpture.

Nasprotno od vsega poznanega

Raznolikost, ki so jo v tehniki, obliki in temi dosegla sodobna likovna dela, je neverjetna. Zaradi tega se zdi zmedena in nepregledna. Splošne likovne tehnike (slikarstvo, grafiko in kiparstvo) so zasenčili »novi mediji«, umetnine so prerasle mejo fizičnega in se manifestirale tudi skozi zvočne in časovne razsežnosti ter v spletnem prostoru. Smeri je skoraj toliko kot v vseh prejšnjih zgodovinskih obdobjih - neokonceptualizem, grafitarstvo, toizem, multikulturalizem, Lowbrow, Net Art in Nuovi Nuovi so le nekatere med njimi. »Karkoli je umetnost, to ni več nekaj, kar bi bilo lahko primarno namenjeno opazovanju. Morda bi prej rekli, da vanjo strmimo,« razmišlja Arthur C. Danto.

Ena izmed značilnosti sodobne umetnosti je trud za vzpostavitev kontrasta množični kulturi, kar skuša doseči z izogibanjem masovni produkciji. Ponudbo in povpraševanje nadzoruje umetnostni trg. Pri ustvarjanju v tistih umetnostnih zvrsteh, ki omogočajo neomejeno reproduciranje, se umetniki namerno odločijo za redukcijo števila kopij na meje majhnih serij, vsak izvod pa opremijo s certifikatom avtentičnosti. Lastništvo dela s tem ponuja status zbiratelju, cena pa določi status in vrednost umetnine. Prav zato je v odnosu do ostalih področij visoke kulture (gledališke igre, plesa, koncertov itd.) likovna produkcija tako ekskluzivna. Zaradi omejevanja ponudbe je umetnostni trg zelo nenavaden. Na povpraševanje močno vpliva moda, razmerje med uporabnostjo in željo, kot je to pomemben dejavnik pri vsakdanji potrošnji, pa nima posebne veljave. Mnoge umetnine rušijo ta zakon prav na podlagi svoje unikatnosti. Vendar, kako ugotovimo, ali je umetnina dobra ali ne? »Cene umetniških del določajo dražbe, pogosto pod vplivom zbirateljev in trgovcev, ki plačajo več, kot je izklicna cena, da bi dvignili vrednost svojemu premoženju. Takšno umetno določanje cen in trgovanje znotraj določenega kroga posameznikov, je na drugih investicijskih področjih nezakonito, v umetnosti pa je nekaj običajnega,« pojasni kustos Julian Stallabrass.

Apel podobo na ogled postavi…

Pomanjkanje univerzalnih kriterijev za evalvacijo je prisotno v tolikšni meri, da se moramo v presoji opirati zgolj na lastne izkušnje v odnosu do sodobnih umetnin. Umetnost je lahko prav vse, je svobodna kot ptica in naklonjena svežim ter nekonvencionalnim, celo absurdnim idejam – tako sta na primer umetnini performans, pri katerem je bila storjena kozmetična operacija ali pa na videz naključno po tleh »razmetani« živopisni predmeti.

Postavlja se vprašanje, če je umetnostni trg, ki umetninam določa ceno in posledično tudi vrednost, resnično pomemben element in ali ni morda pomembnejša interakcija umetnine s širšo javnostjo, kateri naj bi tudi bila posvečena. Problem nastane takrat, ko začne ljudstvo, zahvaljujoč svoji nevednosti, zaupati ozkogledim odločitvam peščice, ki pogosto neupravičeno opredeljuje kvaliteto umetnin. Tedaj namreč sprejema umetnine skozi njihove oči, skozi prizmo materializma - pojma, ki ga sodobna umetnost najraje kritizira. Katera izmed poplave umetniških del so tista resnično pomembna, vplivna in vredna spomina, bo pokazala šele časovna distanca, gledalci torej, ki jim ta umetnost ne bo več sodobna.

Literatura:

• Arthur C. Danto, After the End of Art: Contemporary Art and the Pale of History (1997).
• Terry Smith, What is Contemporary Art? (2009).
• Julian Stallabrass, Sodobna umetnost. Zelo kratek uvod (2007).

PREBERITE TUDI:

68. Beneški filmski festival fasciniral: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/68-beneski-filmski-festival-fasciniral/

Fenomen Laibach: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/fenomen-laibach/

Sprehod skozi sodobno umetnost: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sprehod-skozi-sodobno-umetnost/