Njenega lika namreč ne opredeljuje nobena biološka, psihična ali  ekonomska usoda, k njegovi izgradnji pa po njenih besedah prispeva celotna civilizacija.

Ta misel se v različnih odtenkih izraža tudi na občasni razstavi Slovenke v dobi moderne, ki si jo je trenutno moč ogledati v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani.   

Na kratko o vsebini razstave

 Razstava je plod sodelovanja in povezovanja različnih galerij, muzejskih in univerzitetnih ustanov, prav tako pa tudi drugih zunanjih sodelavcev. Na njej bolje spoznamo ženski doprinos v okviru politike, šolstva, znanosti, kulture, svobode, umetnosti, mode, športa in  vseh ostali področij, ki so jih pomembno zaznamovale, vendar pa je bilo to v zgodovini prezrto. V spremnem besedilu razstave je vodja projekta, Mateja Tominšek Perovšek, zapisala, da so na razstavi izpostavljene posameznice, ki so imele vidnejše mesto v emancipacijskem zavedanju žensk kot enakopravnih članic družbe pri upravljanju in odločanju na političnem in občečloveškem področju življenja našega naroda.

Meta Gorup, študentka, ki je sodelovala pri postavitvi razstave, pravi: »Zdi se mi, da bo razstava Slovenke v dobi moderne pomembno prispevala k poznavanju teme ženskega gibanja na Slovenskem. Na to temo je sicer bilo objavljenih že precej del, razstave, ki bi povzemala to tematiko pa v Sloveniji ni postavil še nihče. Ob tej priložnosti Muzej novejše zgodovine prireja tudi tedenske dogodke, ki ostajajo v okvirih tematike razstave, s čimer bi radi pritegnili čim več publike, da se seznani s pomembno vlogo, ki so jo ženske odigrale v slovenski zgodovini.«

Zgodovinska razstava je razdeljena na štiri obdobja, ki jih zaznamuje družbeni angažma žensk

Razstava zajema obdobja od revolucionarnega leta 1848 do konca 2. svetovne vojne. Razdeljena je na tematske sklope, ki zajemajo obdobje pod Avstrijskim cesarstvom, prvo svetovno vojno, Kraljevino SHS in drugo svetovno vojno. Tako nam ponudi vpogled v štiri pomembna obdobja zgodovine in žensko odzivnost nanje v Slovenskem javnem prostoru.

Feminističen pogled se danes zavzema za to, da se spol ovrže, saj je vedno predstavljal znak podrejenosti žensk. V perspektivi konstruktivizma, ki dojema spol kot družbeni konstrukt, je to, kar imamo za notranje bistvo spola, pravzaprav proizvedeno skozi niz vsakdanjih dejanj. Razstava je pomembna zato, ker postavlja pod vprašaj sam obstoj in konstrukcijo ženskega spola in pokaže proces njegovega družbenega kreiranja. Na vprašanja ne le odgovarja, ampak nam jih tudi ves čas zastavlja, zato nas prisili, da izprašujemo lasten položaj spola, ki mu pripadamo znotraj družbe.     

PREBERITE TUDI:

KULTURNA LITERARNA DEDIŠČINA: http://www.e-neo.si/si/dejavno/arhiv/kulturna-literarna-dediscina/

NOVA ELEKTRONSKA PREOBLEKA KNJIGE - E-KNJIGA: http://www.e-neo.si/si/dejavno/nova-elektronska-preobleka-knjige-e-knjiga/

SPLOŠNA RAZGLEDANOST: http://www.e-neo.si/si/studiozno/splosna-razgledanost/