Roy Lichtenstein – Kunst als Motiv (Umetnost kot motiv), Museum Ludwig, Köln, Nemčija; 2. 7. – 17. 10. 2010.

Kustosa razstave: Giani Mercurio in dr. Stephan Diederich

Izbor del: Giani Mercurio in dr. Stephan Diederich

Postavitev: Giani Mercurio in dr. Stephan Diederich

S tem, ko so se pop umetniki z uporabo elementov oglaševanja in stripov približali množični kulturi in načinu množične produkcije, so hoteli družbo ironizirati in prikazati v luči potrošnika.

Roy in njegovi začetki

Roy Lichtenstein, znan po svojem stripovskemu stilu ustvarjanja, je začel svoj tipični slog z umetnino ''Look Mickey'' (Glej Miki), ki je prikazala Miki Miško z Jako Racmanom, sama slika pa je  nastala na pobudo njegovega sina. Stil stripov mu je bil všeč in tako je nadaljeval predvsem z motivi žensk. Zanj značilna je bila tudi uporaba t.i. Ben-Day pik, ki temelji na tem, da z različno velikostjo in barvo pik prikažeš nek motiv, ki pa je viden le na daleč – gledano od blizu je to le skupek barvnih pik. Začel je uporabljati tudi posebno vrsto akrilnih barv, magna in svojemu slogu kot piko na i dodal močne barve, ki si jih le redki upajo uporabiti.

Razstava: sprehod skozi umetniške sloge

Glede na to, da imajo v Ludwig muzeju v Kölnu na stalni razstavi največjo zbirko del Royja Lichtensteina, so hoteli z zbirko Umetnost kot motiv obiskovalcem ponuditi nekaj popolnoma novega. To jim je tudi uspelo. S sodelovanjem muzeja Triennale di Milano so v Evropo pripeljali eno izmed njegovih boljših zbirk, katere rdeča nit je interpretacija umetniških smeri v tipičnem stilu Royja Lichtensteina. V muzeju smo se lahko sprehodili mimo njegovih 100-ih del, katera so bila v večini slike v velikem formatu, vendar pa so bile prisotne tudi skice in kipi. Postavitev del je sledila umetniškim slogom in je pripovedovala zgodbo o razvoju in odkritju novih umetnosti, tako smo lahko videli interpretacije Matissa, Moneta, Dalija, Picassa, ... Roy je celo obiskal daljni vzhod in nam prikazal japonsko umetnost skozi svoje oči.

Zaradi časovnega razpona nastanka prikazanih del, se je v njih lepo videl razvoj v slogu. Še vedno je bilo večino del v njegovem stilu pik in barvnih plosk, vendar so nekatera dela zasnovana popolnoma drugače. Tako kot na primer Laocoon ali Washington crossing the Delawere II – prva je naslikana verzija Laokontove skupine, kjer lahko na sliki vidimo mehke linije, ki zarišejo celotno skupino, nikjer ni ostrih potez in ploskev, ki naj bi bile značilne za Lichtensteina.  Druga izjema, ki je originalno nastala leta 1851 in je delo Emanuela Gottlieb Leutza, pa pri pop art umetniku zgleda kot nekakšna otroška slika, pobarvana z neznačilnimi zemeljskimi barvami.

Ob koncu razstave

Skozi celotno razstavo smo uživali ob avtorjevem hudomušnem načinu ustvarjanja, ki obiskovalca vedno spravi v dobro voljo. Tako se lahko samo nasmehnemo ob dejstvu, da so ga kritiki ob njegovih začetkih označili za najslabšega umetnika vseh časov, danes pa velja za umetnika, čigar dela so se prodajala po najvišjih cenah za čas njegovega življenja.

PREBERITE TUDI:

68. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL FASCINIRAL: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/68-beneski-filmski-festival-fasciniral/

SODOBNA UMETNOST - SVOBODNA KOT PTICA?: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sodobna-umetnost-svobodna-kot-ptica/

NADREALISTIČNO DOJEMANJE GOTOVEGA SVETA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nadrealisticno-dojemanje-gotovega-sveta/