Vse skupaj se je tako začelo tisočletja nazaj, ...

... ko so Sumerci na soncu pustili žito v vodi, iz česar je zaradi učinka toplote nastala opojna pijača, ki še danes razveseljuje mnoge.

Kultura pitja piva

Mnogo se govori o kulturi pitja vina, pivo pa se pri tem zanemarja. Pravzaprav je kultura pitja piva v Sloveniji popolnoma na stranskem tiru, čeprav že imamo društva za razvoj kulture pitja piva, a je osveščenost glede tega še vedno zelo majhna. Pivo vsebuje tudi alkohol, zaradi česar ima enak vpliv na zdravje kot ostale alkoholne pijače, če se njegovo uživanje zlorablja. Zmerno uživanje piva pa, podobno kot uživanje drugih alkoholnih pijač, zmanjša možnost srčnih obolenj. Seveda pretirano in dolgotrajno uživanje alkohola lahko privede tudi do alkoholizma. Prav tako kot vino tudi pivo ponuja svoje arome, barve in okus, ki nudijo svojstvene užitke. Tako kot vino, lahko tudi različne vrste piva pijemo ob različnih priložnostih in ob različnih vrstah hrane. Pravzaprav obstaja vrsta piva, ki sodi k vsaki hrani. V sebi skriva mnogo skrivnosti in okusov, ki zahtevajo le, da zaplavamo v čudoviti svet okusov te starodavne opojne substance. 

Zgodovina pridelave piva

V pisnih virih je pivo prvič omenjeno v Hamurabijevem zakoniku in v molitvi k mezopotamski boginji piva, ki je hkrati služila tudi kot recept. V Mezopotamiji so ga pridelovali iz ječmena in žita, ki so ga za pridobivanje piva porabili skoraj polovico. Prihod piva v Evropo časovno še ni povsem jasen. Poznali so ga že v zgodnji bronasti dobi okoli leta 3000 pr. n. št. Proizvodnja piva je bila takrat avtarkična, saj je potekala v majhnem družinskem obsegu. Takratno pivo se je od današnjega precej razlikovalo, ker je vsebovalo tudi sadje, med, različne rastline, začimbe in celo narkotične substance. Največja razlika med današnjim pivom in prvimi pivi je bila v tem, da v »prapivih« ni bilo hmelja, ki je bil v pisnih virih kot dodatek pivu omenjen šele okoli leta 822. V srednjem veku, ki ni slovel po ravno čisti pitni vodi, je bilo uživanje piva iz tega stališča bolj priporočljivo. Med industrijsko revolucijo so se pojavile prve manufakture za njegovo proizvodnjo, domača pa je postala že skoraj povsem zanemarljiva. Z iznajdbo areometra in termometra so pivovarji prišli do dveh pomembnih pripomočkov, ki sta ključno vplivala na proces varjenja piva, ker sta zagotavljala boljši nadzor nad procesi ter boljšo kakovost končnega proizvoda. Leta 1896 so v procesu pridelave piva uporabili tudi kulturo kvasovk, v Sloveniji pa lahko o prvih pravih pivovarnah govorimo od 17. stoletja naprej.

Pridobivanje piva v Sloveniji

Med vsemi pijačami na svetu, je pivo glede na porabo na tretjem mestu. Pred njim sta le voda in čaj. Dejavnost proizvodnje piva imenujemo pivovarstvo. V Sloveniji žlahtnjenje piva poteka že od leta 1952. Leta 1970 so uvedene še sorte, ki nosijo zanimiva imena, kot so:  Aurora, Atlas, Ahil, kasneje pa še Blisk, Buket, Cicero, Celeia in Cekin. Najbolj razširjena je Aurora, sledijo pa ji Celeia in Savinjski golding. Hmelj je pri nas pomembna kmetijska rastlina. Prideluje se intenzivno na več kot 1500 hektarih, na katerih prevladuje pridelava slovenske vrste hmelja. Več kot 90 odstotkov doma pridelanega hmelja izvozimo na tuje tržišče. Tam je največje povpraševanje po dveh tipih hmelja– visoko grenčičnem in fino aromatičnem, znotraj njiju pa se pojavljajo vrste z različnimi lastnostmi, ki se ob primernem skladiščenju in varjenju piva uporabljajo povsod. Za njegovo uspešno pridelavo je najpomembnejša  uporabnost vrste, ki je odvisna od količine pridelka, vsebine grenčičnih in aromatičnih sestavin, odpornosti proti boleznim in od prilagojenosti rastline na naše podnebje in prst. Grenčične sestavine dajejo pivu njegov grenak okus, vplivajo pa tudi na peno in biološko stabilnost. Vrste se sadijo v optimalnem roku, ki je na prehodu iz jeseni v zimo ali pa konec aprila. Navadni hmelj, iz katerega v Sloveniji pridelujejo pivo, spada v družino konopljevk in vključuje mnoge druge populacije in vrste. S ciljnimi križanji v sorto vnašajo elemente, ki dajejo pivu določeno lastnost kakovosti. Tehnološka zrelost hmelja je odvisna od vrste, nanjo pa vplivajo tudi tehnologija pridelave in vremenske razmere v rastni dobi.

Od zrna in listja do opojne pijače: faze pridelave piva

Za pivo pravzaprav potrebujemo malo sestavin. Zadostujeta že voda in ječmen, ki ga potrebujemo za pripravo ječmenovega sladu, lahko pa uporabimo tudi druga žita, kot so riž, oves ali rž. Hmelj, ki je tudi ena izmed sestavin, s svojimi kislinami zavira rast bakterij in s tem onemogoča pokvarljivost. Hmelj je pravzaprav v bližnjem sorodstvu z rastlinami iz družine Cannabiss, vendar pa nima istih psihotičnih učinkov. Zadnja sestavina so kvasovke, ki se med vrenjem v celoti porazdelijo po pivini, ob koncu pa se posedejo na dnu posode.

Proces pridelave sestavljajo pridobivanje sladu, sladke pivne tekočine in vrenje ter zorenje piva. Najprej namočijo ječmen, da v odpadnih vodah ostanejo raztopljene nečistoče,  neorganske soli iz površine zrn in sestavine iz notranjosti zrn. Za izkoriščenje vse snovi iz ječmena je potrebno iz njega narediti slad. Ta proces vsebuje fazo namakanja v vodi, kar povzroči kalitev semen ječmena in potem sušenje v sušilniku. Kalitev traja od 4 do 6 dni, temperatura in vlaga pa sta skrbno nadzorovani. Iz ječmenovih semen skušajo dobiti čim več snovi, ki jih lahko mikroorganizmi porabijo pri fermentaciji. V tej fazi se sintetizirajo encimi, ki jih rastlina potrebuje za rast, ker izgrajujejo celično steno in zaloge endosperma. Sintezo encimov, ki so potrebni za razgradnjo zanj, pridobimo s procesom kalitve. Za ustavitev nadaljnje razgradnje škroba, ki se nadaljuje v fazi pridobivanja drozge, ječmenov slad posušimo v sušilniku. Slad pridelujejo iz ječmenovih zrn. Najprej jih razporedijo po kakovosti, potem pa zmeljejo, da se sladkor izloči. V tem procesu se substance raztapljajo kar nekaj ur v topli vodi, ki se nahaja v ogromnih sodih. V tem času se sprostijo encimi, ki škrob preobrazijo v bolj enostaven sladkor. Slad je v največji meri sestavljen iz ogljikovih hidratov, kot so glukoza, fruktoza, saharoza. Ta tekočina je zato zelo sladka in je primerna za vretje, ki poteka v ogromnih kotlih, dodan pa je tudi hmelj. Zmes potem zavre. Tekočino nato prečistijo in jo ohladijo na temperaturo, ki je ugodna za delovanje kvasovk. V industrijskem pivovarstvu je potrebno zagotovili čistost kvasovk, zato se takšen kvas naredi iz vzorca, shranjenega v laboratoriju. Pri takšnem razmnoževanju se uporablja sterilna pivina in kisik. Tej tekočini dodajo še rehidrirane kvasovke in temperaturo uskladijo z njihovim delovanjem. Po fermentaciji sveže pivo ohladijo, da se posedejo nečistoče in preostale kvasovke. Pivo preko zaprtih kanalov pretočijo in prefiltrirajo, kjer mu dodajo še ogljikov dioksid in počakajo, da postane bister. Potem nekaj časa zahteva še zorenje, ki mu sledi ustekleničenje. S pravilno kombinacijo vseh sestavin piva in dodajanjem dodatkov, pivovarji ustvarijo množico raznolikih piv.

PREBERITE TUDI:

IN VINO VERITAS: http://www.e-neo.si/si/osebno/in-vino-veritas/

SLASTNO IN STRASTNO V DVOJE: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/slastno-in-strastno-v-dvoje/

ČOKOLADA NA VALENTINOVO: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/cokolada-na-valentinovo/