Laboratorijski izvidi - jih znaš brati?

Odpraviš se v čakalnico, z listkom v roki sediš in čakaš na pisk in pravo številko, ki pomeni zeleno luč za vstop.

Kljub strahu, ki ga mnogi preživljajo ob pogledu na kri, iglo, že na same bele stene in vonj po razkužilu, se največje težave pojavijo šele, ko si ogledamo izvid krvne slike. Ob vseh kraticah in številkah bi človek potreboval posebnega tolmača.

Hemogram ali preprosto rečeno krvna slika je osnovna preiskava, ki jo predpiše zdravnik. Z njeno pomočjo lahko ugotavljamo število in stanje celic v krvi. Pri tem smo pozorni na osnovne naloge, kot je prenos kisika, strjevanje krvi in odziv imunskega sistema. Ali so številke na našem izvidu normalne, preverimo s pomočjo referenčnih vrednosti posameznega testa. Najprej pa omenimo, da v večini primerov spremembe vrednosti ne pomenijo hujših težav. Odvisne so lahko od naporov, ki jih preživlja posameznik v določenem obdobju, še posebno športniki, pa tudi od vrste prehrane. Vzroki za manjše spremembe krvne slike se velikokrat skrivajo v pomanjkanju železa, sicer pa v različnih vnetjih in kroničnih boleznih.

Eritrociti ali rdeča krvna telesca vsebujejo hemoglobin, ki po našem telesu prenaša kisik. Če je količina hemoglobina pod mejno vrednostjo, govorimo o različnih vrstah anemije. Do odstopanj najpogosteje prihaja zaradi pomanjkanja železa, vitamina B12 ali folne kisline. Anemija se pojavi tudi ob boleznih jeter in ščitnice, v hujših primerih pa ob krvnih boleznih ali notranjih krvavitvah (na primer zaradi razjede na želodcu). Po drugi strani pa rdeče krvničke narastejo ob pljučnih boleznih, medtem ko odstopanja v redkejših primerih namigujejo na endokrinološke tumorje ali rakave bolezni.

Levkociti ali bela krvna telesca so pomembni pri obrambi pred različnimi povzročitelji bolezni. Odstopanja v njihovem številu so pogosta pri bakterijskih in virusnih okužbah, pa tudi pri kroničnih boleznih (na primer pri tuberkulozi). Velikokrat se težave pojavijo pri kadilcih, saj sestavina v cigaretah povečuje število belih telesc. In levkopenija? Gre za premajhno število levkocitov, ki se pojavi zaradi pomanjkanja železa, revmatoloških bolezni, okužb (na primer z virusom HIV), pa tudi kot nezaželen stranski učinek zdravil.

Tretja vrsta krvnih celic so krvne ploščice ali trombociti, ki skrbijo za strjevanja krvi. Krivci za nenormalna števila trombocitov so lahko krvavitve, okužbe, vnetja ali pomanjkanje železa. Povišane vrednostih teh celic so nevarne zaradi nevarnost nastajanja strdkov, medtem ko prenizke vrednosti prinašajo nagnjenost h krvavitvam.

Besede holesterol se v splošni rabi drži veliko negativnih konotacij, a moramo ločiti dve vrsti, po domače dobri (HDL) in slabi (LDL) holesterol. LDL se lahko začne kopičiti v žilni steni in jih s tem oži, HDL pa omogoča, da se holesterol odstranjuje z različnih tkiv in prenaša nazaj v jetra, od koder se z žolčem izloča iz organizma. Stopnja obeh vrst je odvisna od naše prehrane, kajenja, pitja alkohola in telesne aktivnosti, pa tudi od starosti, spola in od družinske anamneze.

Podobno je s sladkorji. So pomembni kot dejavnik presnove in kot vir energije. Ko jih zaužijemo, se večji del v jetrih prebavi v glukozo. Ko pa se dan za dnem ne moremo upreti velikim količinam raznih slaščic, testenin ali navidez povsem neškodljive škrobne zelenjave, prevelika količina sladkorja upočasni cirkulacijo krvi in ovira pretok skozi žile. Posledici prekomernega uživanja sladkorjev sta pogosto debelost in sladkorna bolezen. Ti dve pa v paketu prinašata še vrsto drugih problemov – bolezni srca in ožilja.

Ob tem se boste spomnili starih in novih nasvetov mam in očetov, babic in dedkov, učiteljic in drugih ljudi, ki so vam kdajkoli predavali o uravnoteženi prehrani. Prehranske potrebe so sicer odvisne od posameznika, od njegove starosti, spola, stopnje fizične aktivnosti, metabolizma in zdravstvenega stanja. Da bi se izognili nepotrebnemu škodovanju telesu, lahko veliko storimo z že samo upoštevanjem teh nasvetov. V primerih, ko to ne zadostuje, pa bomo prave napotke našli pri osebnem zdravniku.

Tudi vi ne razumete laboratorijskih izvidov?