Pod krinko lastnih želja in potreb nas sili v nenehno pridobivanje novih stvari.

Kljub temu pa se je redkim posameznikom in skupinam vsaj deloma uspelo izmakniti kapitalističnim lovkam; naslednji primeri tako dokazujejo, da se materialna kultura le ni naselila v prostoru brez oken in vrat, iz katerega je nemogoče pobegniti.

Culture jamming

Besedno zvezo »culture jamming« (CJ) nekateri prevajajo kot kulturna motnja ali kulturna improvizacija. Osnovna dejavnost CJ je nekakšno popačenje reklamnih oglasov; marsikdo je najbrž že zasledil fotografijo Tigra Woodsa, na kateri ima nasmeh zvit v obliki loga ene od najbolj priljubljenih športnih znamk, ali mlahavo steklenico priljubljene ameriške vodke, ki jo spremlja napis »absolut impotence« (absolutna impotenca). CJ aktivno manipulira z znaki in znakovnimi sistemi, ki so del potrošniške kulture, ter s tem teži k prekinitvi potrošniškega toka in spreobrnitvi pomena potrošniških sporočil. Njegovi aktivisti želijo razdreti podzavestni miselni proces, ki zavzame prostor v naših možganih, ko ugledamo nek popularen oglas. Aktivisti računajo na to, da bodo s prevračanjem oglasov potrošnikov spomin privedli na emocionalen teren ter s tem izzvali določeno reakcijo, predvsem šok, sram, strah in jezo, ki naj bi bili glavni katalizatorji za socialne spremembe. CJ opazovalca vrže iz cone udobja, saj mu s predstavitvijo alternativne poti poruši samoumevnost ter ga ob tem prisili, da začne razmišljati o svojih prehranjevalnih, nakupovalnih in drugih navadah. Pomembno pa je opozoriti tudi na temno plat CJ; če ta ni izpeljan pravilno in ne pušča odprtega prostora za dialog, se lahko kaj hitro sprevrže v reklamno akcijo, s čimer doseže popolnoma nasproten učinek od želenega. Prav zato je dobro, da CJ še skozi dodatno medijsko dimenzijo – prek blogov ali spletnih strani – razloži svojo kampanjo ter s tem vpliva na pravilno kontekstualizacijo.

Dan brez nakupovanja

Tako imenovani »buy nothing day« oziroma poslovenjeno dan brez nakupovanja je namenjen nakupovalnemu postu; na ta dan aktivisti ljudi pozivajo, naj vsaj en dan v letu izstopijo iz potrošniškega cirkusa in se s tem uprejo masovni ekonomiji, ki dan za dnem golta naš denar. Tak dan so prvič organizirali septembra 1992 v Vancouvru v Kanadi, leta 1997 pa je svoje mesto na koledarju dobil tudi v ZDA. Ameriški aktivisti so ta protipotrošniški dan premaknili na prvi petek po dnevu zahvalnosti, ki ga mnogi imenujejo tudi »črni petek«, saj gre za enega izmed desetih dni v letu, ko Američani najbolj množično drvijo v veleblagovnice in nakupovalna središča. V ZDA se nakupovanju poskušajo odpovedati torej zadnji petek v novembru, v vseh drugih državah, ki se tudi poskušajo zoperstaviti čezmernemu trošenju – takšnih naj bi bilo že več kot 65 – pa dan pozneje. Med države, ki so poleg Kanade in ZDA posvojile dan brez nakupovanja, prištevamo denimo Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Japonsko, Novo Zelandijo, žal pa na tem seznamu (še)  ni Slovenije. Dan brez nakupovanja, oblikovan kot upor nenehnemu poželenju po novih materialnih dobrinah ter s tem pretiranemu potrošništvu, ki je v zadnjem času močno okužilo večji del družbe, seveda spremljajo tudi razne dejavnosti in protesti. Največ aktivistov poskuša ljudi od nakupovanja odvrniti s protestnimi vzkliki in transparenti, na katerih so protipotrošniška gesla, kot denimo »Nisi to, kar kupuješ« ali »Nehaj kupovati, začni živeti«. Peščica aktivistov pa se je odločila za nekoliko udarnejše akcije. V nakupovalnih središčih, veleblagovnicah in trgovinah s škarjami v roki ljudem, ki so čezmerno zadolženi in so sužnji nakupovanja, nudijo pomoč v obliki rezanja kreditnih kartic; dolgovi tako seveda ne izpuhtijo, je pa s tem omejeno nadaljnje nakupovanje. Drugi se v podporo protipotrošniški kampanji prelevijo v zombije; po nakupovalnih središčih se sprehajajo s praznimi pogledi, s čimer imitirajo brezizraznost kupcev. Ob tem upajo in želijo, da se bodo potrošniki ustrašili lastne praznine, ki jih navdaja ob nakupovanju. Spet tretji poskušajo potrošnjo preprečiti z ustvarjanjem zapor s praznimi nakupovalnimi vozički ali pa svoje nakupovalne vozičke napolnijo s čim več izdelki, a naloženega ne kupijo, temveč jih zgolj prevažajo naokrog po nakupovalnem centru. Namen zadnjega je čim bolj izprazniti nakupovalne police ter s tem potrošnikom, kolikor je le mogoče, omejiti izbiro izdelkov. Tisti najbolj zagreti uporniki zoper ekonomske nenasitnosti pa se na ta dan ne odpovejo zgolj nakupovanju, temveč tudi gledanju televizije, uporabi računalnika, avtomobila, telefona in podobnega. Na prvi pogled se zdi preprosto vsaj za en dan se odpovedati nakupovanju, toda razmislite, kdaj je bil nazadnje kak tak dan, ko niste popolnoma ničesar prispevali v kapitalistično blagajno; ne pozabite na telefonske storitve, prevoz ali porabo same elektrike. Seveda pa ima tudi dan brez nakupovanja svoje šibke točke; če bi se za en sam dan vsi odpovedali vlogi potrošnika, bi gospodarstvo utrpelo tako hude rane, da bi bilo odpuščanje delavcev ali nižanje plač neizogibno.

Freeganstvo

Beseda »freegan«, za katero v slovenščini še nimamo sopomenke, je zlepljenka angleških besed »free« (svoboden) in »vegan« (oseba, ki iz svojega prehranjevalnega sistema izključuje kakršnekoli živalske proizvode). Sicer pa je freeganstvo protipotrošniški življenjski slog, ki se na vse pretege upira kapitalistični tiraniji. Bazira na vrednotah, kot so radodarnost, sodelovanje, skrb za druge ali medsebojno sodelovanje, kar je povsem v nasprotju z  večinskim delom družbe, ki sloni na materializmu, moralni apatiji, tekmovanju in pohlepu. Ta življenjski slog tako vključuje brskanje po smeteh, izmenjevanje dobrin, deljenje zastonj hrane, skupinsko obdelovanje zemlje in podobno. Poleg tega, da imajo svoje vrtove, si freegani večino hrane priskrbijo z brskanjem po smeteh, pri čemer se osredotočajo predvsem na smetnjake restavracij, v katere je odvržena hrana, ki je gostje ne pojejo, ter kontejnerje veleblagovnic, supermarketov in drugih trgovin z jestvinami, ki v smeti odlagajo živila s pretečenim rokom uporabe. Pridobljeno hrano pa freegani ne zadržijo zgolj zase, temveč jo razdelijo tudi med vse tiste ljudi, ki se ves čas spogledujejo s pomanjkanjem in revščino. Tako poskušajo vzpostaviti ravnotežje med tistimi, ki živijo v preobilju in dobrine mečejo stran, ter tistimi, ki se vsakodnevno spopadajo z lakoto. Pri brskanju po smeteh pa se ne omejujejo zgolj na hrano, temveč mnogi iščejo karkoli, kar je mogoče reciklirati ali znova uporabiti. Posebej priljubljene so aluminijaste pločevinke, ki jih je mogoče prodati za majhen profit, ter odvržena kolesa, ki so za freegane pomembno prevozno sredstvo, saj predstavljajo okolju prijazen transport. Poleg tega so freegani oblikovali nekakšne tržnice, na katerih si med seboj izmenjujejo dobrine, drug drugega učijo raznih spretnosti in znanj ter si podarjajo darila. Cilj sistema »jaz tebi dam sendvič, ti meni popraviš kolo« je torej izmenjavanje materialnih stvari ter storitev izven okvirov ekonomije, ki bazira na denarju. Vzporedno s prepričanjem, da ljudje ne bi smeli biti lačni, ko pa je vsak dan toliko hrane odvržene v smeti, freegani gojijo idejo, da nihče ne bi smel biti brezdomec, ko pa je vsenaokrog toliko praznih in zapuščenih prostorov. Kot rezultat tovrstnega mišljenja mnogo freeganov naseljuje zapuščena ozemlja in stavbe, nad katerimi nimajo lastništva oziroma zakonite pravice. Kot torej vidimo, se freegani poskušajo izogniti kopičenju materialnih dobrin, zato se opirajo na vodilo, da je treba delati le toliko, da zadostimo osnovnim potrebam, kamor prištevajo potrebo po hrani, obleki in domu. Čas, ko večina posameznikov zahodne družbe preživi v službi, freegani raje izkoristijo za prostovoljne akcije ali preživljanje časa z družino. Brezdelja sicer prav tako ne podpirajo, vendar se striktno bojujejo proti načinu življenja, v katerem služba in kariera človeka popolnoma okupirata.  

PREBERITE TUDI:

FENOMEN BLAGOVNIH ZNAMK: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/fenomen-blagovnih-znamk/

DELUJ ZELENO, ZMANJŠAJ CO2 ODTIS!: http://www.e-neo.si/si/osebno/deluj-zeleno-zmanjsaj-co2-odtis/

PARFUM, HLAPLJIV IN NEVIDEN: http://www.e-neo.si/si/osebno/parfum-hlapljiv-in-neviden/