Grafologija kot razlaga človeške osebnosti na podlagi pisave izhaja iz grških besed grafein, ki pomeni pisati, in logia, kar prevedemo kot besedje oz. nauk.

Pisavo od nekdaj prežema nota skrivnostnosti. Že v starem Egiptu so imele besede nekakšno čarobno moč, saj so prihajale od bogov. V staroegipčanski mitologiji je tako bog modrosti Thot, zavetnik pisarjev, ki so ga upodabljali s pasjo ali ibisovo glavo, igral prav posebno vlogo. Mističnost razkrivanja človekove notranjosti je v svoji preteklosti pritegnila mnogo ljudi, med drugim sta globlji pomen pisave v povezavi z značajem človeka poskušala najti že sloviti Shakespeare in zasanjani Goethe. 

 

Kaj je vas kot diplomiranega sociologa in psihoterapevta tako usodno pritegnilo k študiju grafologije?

Po diplomi is sociologije leta 1981 sem začel razmišljati, kaj bi počel v prihodnosti. Danes že pokojni dr. Anton Trstenjak me je napotil v knjižnico NUK in mi svetoval, katero literaturo s področja grafologije bi bilo pametno preučiti. Ker v tem življenju ni nič naključno, kot je rekel že Carl Gustav Jung, me je kolegica po spletu okoliščin seznanila s profesorjem Udovičem, ki je iz grafologije diplomiral v Nemčiji, kjer je bilo preučevanje pisav samostojna smer že skoraj 80 let. Omenjeni profesor je tako postal moj mentor in me seznanil s sodobno literaturo s tega področja. Po nekaj letih sem se lotil tudi forenzičnega preiskovanja pisav, kar pomeni ugotavljanje istovetnosti v sodnih postopkih in nima povezave z grafologijo. Tako sem leta 1985 postal sodni izvedenec za forenzično preiskovanje pisav.    

 

Grafologija in forenzično preiskovanje pisav se torej izključujeta. Lahko razložite na kakšen način?

Grafologija je od leta 1917 ena od disciplin oz. vej izrazne psihologije, ki se ukvarja s preučevanjem človekove pisave in iz nje izhajajočih človekovih lastnosti. Pod izrazno psihologijo je področje grafologije uvrstil nemški psiholog in filozof Ludwig Klages (1872–1956), ki je tudi pojmovan kot oče nemške šole za grafologijo. Sam metodološki pristop k pisavam je bil takrat novost, saj je bil dialektičen, kar pomeni, da so pisave analizirali tako po pozitivni kot tudi po negativni plati. Bolj negativni prispevek L. Klagesa pa vsekakor izhaja iz štiridesetih let prejšnjega stoletja, ko se je kot eden izmed profesorjev na univerzi v Berlinu spogledoval z nacističnim režimom in celo napisal izredno poneumljen stavek, da je manjvrednost Židov razvidna že iz njihove pisave. V Izraelu so posledično področju grafologije dali nekakšen slabšalen predznak. Za razliko od grafologije pri forenzičnem preiskovanju pisav analiziramo tisto, kar je sporno z nespornim gradivom, in pri tem ugotavljamo istovetnost pisave. Bistvo forenzičnega preiskovanja pisav je v tem, da sodnik sodnemu izvedencu naloži nalogo, pri kateri mora slednji ugotoviti, kateri so tisti dokazi, da nekdo je pisec nečesa, oz. kaj dokazuje, da nekdo ni pisec določenega gradiva.

 

Kakšne osebnostne značilnosti izraža pisava?

Pisava je izraz psihofizičnega stanja vsakokratnega pisca. To pomeni, da posameznik vsakič piše za nianso drugače, način trenutne pisave pa je odvisen od trenutne čustvene naklonjenosti, resigniranosti, stresa, utrujenosti in pri ženskah tudi od predmenstrualnega sindroma, ki vzame dobršno mero energije.

 

Kaj mora uspešen grafolog vedeti, preden začne analizirati določeno pisavo?

Pri analizi pisave moramo najprej poznati spol in starost pisca. Spol je namreč psihološka kategorija in, kot je odkril že švicarski psihiater, psiholog in filozof Carl Gustav Jung, je v vsaki ženski določena moška komponenta, t. i. animus, medtem ko je v vsakem moškem tudi delček ženske komponente, t. i. anima. Obe komponenti se večkrat kažeta v pisavah, zato je tudi pomembno, da pred grafološko analizo poznamo spol. Tudi starost je poleg biološke obenem še psihološka kategorija. Gre za to, da obstajajo zelo mladostne pisave priletnih oseb in stare pisave mlajših ljudi. Predvsem pa mora vsaka grafološka analiza ustrezati izhodiščem znanstvenega eksperimenta, kar pomeni, da je matematično preverljiva in ponovljiva. Ena izmed zelo izpopolnjenih znanstvenih metod je metoda po Bernhardu Wittlichu, nemškem matematiku, ki je uporabna tudi na področju kadrovanja. Pri grafoloških analizah pa je poleg omenjenega potrebna tudi določena psihološka predizobrazba. Ne moreš namreč razlagati značajskih lastnosti, če tega področja ne poznaš tudi s strokovne plati.

 

Po nekaterih raziskavah naj bi bili grafološki testi v svojih ugotovitvah pravilni kar v 75 %. V kolikšni meri bi se kot znanstveni grafolog strinjali s to trditvijo?

Mislim, da je pravilnost grafološke analize pisave manjša kot 75 %. Pred leti sem delal za eno izmed slovenskih bank, kjer sem analiziral pisave ljudi, ki jih nisem nikoli videl, niti vedel ničesar o njih, razen njihove starosti, spola, izobrazbe in delovnega mesta, za katerega so kandidirali. Pri analizah sem uporabljal metodo po Bernhardu Wittlichu in iz lastnih izkušenj lahko rečem, da se je v primerjavi z drugimi psihološkimi testi, usmerjenim intervjujem in metodo skupinske psihodinamike večina ugotovitev izkazala za pravilne. Druge metode analiz pa vsekakor niso tako zanesljive, kot je prej omenjena.

 

Si z grafologijo lahko pomagamo pri odkrivanju nevrotične strukture osebnosti, kamor spadajo depresivnost, prisilnost, histeričnost in shizoidnost?

Z eno izmed nevrotičnih struktur – depresivnostjo, prisilnostjo, histeričnostjo ali shizoidnostjo – je zaznamovan vsak posameznik. Do nevroze pa pride, kadar se človek zaradi ene izmed teh štirih struktur začne obnašati času in okoliščinam neprimerno. Če za odkrivanje nevrotične strukture osebnosti uporabimo grafološko analizo pisave (na brezčrtnem papirju), pa moramo na to vsekakor prej opozoriti in obvestiti pisca. Taka analiza nam lahko pomaga pri diagnosticiranju določenih težav. Paziti pa moramo na t. i. fasadne oz. lepopisne pisave, ki uporabljajo neko šolsko predlogo, pri kateri osebnostne karakteristike težje zaznamo.

 

Na kakšen način lahko znanje grafologije uporabimo v sferi oglaševanja?

Z blagimi linijami pisave lahko oglašujemo blage izdelke, kot je recimo kozmetika. Zaprte lonce, različne trdne objekte in tovornjake, pri katerih je potrebno dajati občutek čvrstosti, pa je pametno oglaševati z ostro in močno pisavo, z dobro izraženimi vertikalami in horizontalami. Gre za asociacije.

 

 

PREBERITE TUDI:

NEVRO-LINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nevro-lingvisticno-programiranje/

PREBERITE MISLI SOGOVORNIKA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/preberite-misli-sogovornika/

FENOMEN BLAGOVNIH ZNAMK: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/fenomen-blagovnih-znamk/