Zemlja je namreč v izredno zaskrbljujočem stanju.

Proces globalnega segrevanja naglo narašča in po celotni zemeljski obli povzroča taljenje ledenikov, posledično dviganje morske gladine, selitve ljudi, ki zaradi naravnih nesreč ostajajo brez domov, ekstremna vremenska stanja in ogroženost določenih živalskih vrst. Al Gore v knjigi Neprijetna resnica (2006) poudarja, da lahko taljenje arktičnega ledu temeljito spremeni podnebne vzorce na vsem planetu. Veliko število severnih belih medvedov, teh čudovitih mogočnih lovcev, žalostno konča zaradi preštevilnih utopitev, saj so ledene plošče vedno bolj oddaljene ena od druge. Okoljevarstveniki tako vedno bolj opozarjajo na njihovo močno ogroženost, čemur kot glavni razlog botruje prav pretirano segrevanje ozračja. Kdaj se bomo odločili za začetek reševanja te krize, k čemur lahko veliko doprinese že zavedanje posameznika?

 

S kakšnim namenom ste leta 1994 ustanovili Umanotero, Slovensko fundacijo za trajnostni razvoj, kjer vodite številne nacionalne in mednarodne projekte o okoljski problematiki?

Ko sem na Ministrstvu za okolje delala kot svetovalka ministra za stike z javnostmi, sem prišla v stik z društvi in nevladnimi organizacijami, ki so se ukvarjali z varstvom okolja. Vsekakor sem zaznala velik potencial, motivacijski naboj in entuziazem v nevladnem sektorju. Poslanstvo Umanotere je predvsem v tem, da mednarodna načela in teoretična izhodišča trajnostnega razvoja začne prenašati v prakso.

 

Trenutno pa je na vaši prioritetni listi opozarjanje na drastične podnebne spremembe?

Trenutno se ukvarjamo s širjenjem sporočila Al Gorove Neprijetne resnice, saj znanstvena spoznanja kažejo na to, da procesi v podnebnem sistemu potekajo precej hitreje, kot smo predvidevali celo po najbolj črnih scenarijih. Prav s filmom Neprijetna resnica se je tudi v zavesti ljudi ustvaril takšen preboj, tako da je sedaj že dovolj neke kritične mase ljudi, ki prepoznavajo to kot problem. Po 11. septembru 2001 je bilo s temo o globalnem segrevanju in podnebnih spremembah namreč nemogoče prodreti v medije. Niti politiki in novinarji niti javnost in mediji niso prepoznavali tega kot problem, saj so bile v tistem času v ospredju druge teme. Al Gore je po mojem mnenju s tem filmom ustvaril nekakšen zgodovinski preboj in pripeljal podnebne spremembe na rdečo preprogo. Tako tudi sama poskušam prenesti to sporočilo. Ravno prejšnji teden smo obeležili že 60. predavanje o sporočilu, ki ga nosi Neprijetna resnica.

Po izsledkih prof. dr. Lučke Kajfež Bogataj vreme in podnebne spremembe vsako leto ubijejo okrog 65 000 ljudi, kar je desetkrat več kot vojne in stokrat več kot teroristi. V primerjavi z letom 1960 je tako po besedah dr. Bogatajeve povprečno letno število vremenskih katastrof sedaj štirikrat večje, realna gospodarska škoda pa kar sedemkrat. Ekstremne vremenske in podnebne razmere so torej vzrok številnih naravnih nesreč. Kakšne pa so še preostale predvidene posledice podnebnih sprememb, ki lahko doletijo naš planet? Menim, da se je čas za odlašanje že iztekel. Zaradi povišanih temperatur ozračja in oceanskih voda prihaja do drastičnih podnebnih sprememb. Po eni strani so posledica tega bolj pogosti in ekstremni vročinski valovi in suše, pri čemer lahko izpostavim vročinski val avgusta 2003, ki je v Evropi zahteval kar 38 000 življenj. Po drugi strani pa bo na določenem področju, v katerega sodi tudi Slovenija, izrazito več padavin v obliki močnih nalivov, kar pomeni večjo izpostavljenost poplavam. Vse te spremembe vplivajo tudi na proizvodnjo hrane. Posledica, ki je s temi pojavi verižno povezana, pa je vsekakor dvig morske gladine – nevarnost, ki je izrazito podcenjena. Poročilo Združenih narodov za to stoletje sicer napoveduje dvig morske gladine do 70 centimetrov, vendar je v opombi ob tem napisano, da to ne vključuje taljenja ledenikov na Grenlandiji in Antarktiki. Če poleg tega upoštevamo tudi taljenje ledu, pa lahko pričakujemo tudi, da se bo morska gladina do konca tega stoletja dvignila do pet metrov. Že dvig enega metra morske gladine bi pomenil zelo obsežne poplave obalnih mest, celo jedrskih elektrarn.

 

V kakšni meri so podnebne razmere lahko vzrok, da se poruši ravnovesje med različnimi ekosistemi?  

Popolnoma. Segrevanje ozračja vpliva tudi na preseljevanje ljudi, ki ostanejo brez domov in postanejo t. i. okoljski begunci. Zelo črni scenariji pa napovedujejo tudi zelo močan upad števila prebivalstva. Manj poznan vidik podnebnih sprememb pa je seveda vpliv na rastlinstvo in živalstvo, po nekaterih napovedih se nam obeta celo četrto največje izumrtje, ki ga lahko primerjamo s tistim, ki je končalo dobo dinozavrov. Pri prejšnjih izumrtjih je šlo za naravne procese, bodisi meteorite bodisi vulkanske izbruhe, sedaj pa bi bil prav človek tisti, ki bi nosil odgovornost za izumrtje. Segretje ozračja za šest stopinj do konca stoletja bi pomenilo, da večina rastlinskih in živalskih vrst take otoplitve ne bi preživela. Prišlo bi do množičnega izumrtja različnih vrst, saj bi bila sprememba prehitra. Naša aroganca, da smo ljudje neodvisni od narave, se na tej točki konča. Ljudje smo sestavni del ekosistemov in smo od njih življenjsko odvisni. Tak scenarij vsekakor pomeni propad naše civilizacije.

Kot je navedeno na spletni strani Umanotere (www.umanotera.org), se je kar 140 držav, ki proizvajajo 61 % svetovnih emisij, v sklopu  Kjotskega protokola (2005) zavezalo, da bodo do leta 2012 zmanjšale emisije ogljikovega dioksida in petih drugih toplogrednih plinov za najmanj 5,2 % v primerjavi z letom 1990. Je po vašem mnenju takšno zmanjšanje nevarnih emisij, kot ga predvideva Kjotski protokol, ustrezno za preprečitev drastičnih podnebnih sprememb? Kjotski protokol je dragocen zaradi tega, ker predstavlja prvi mednarodni mehanizem na tem področju, njegovi cilji pa so premalo ambiciozni. Novo izvoljeni predsednik ZDA Barack Obama v svojem programu predvideva zmanjšanje emisij v Združenih državah za 80 % do leta 2050 in pri tem menim, da bi do takrat prav vse industrijske države morale zmanjšati nevarne emisije za 80–90 %. V Sloveniji po emisijah zaenkrat petkrat presegamo nosilnost ogljikovega dioksida. Stroški zmanjševanja nevarnih emisij pa pravzaprav sploh niso visoki. Za oborožitev da človeštvo veliko več sredstev, tukaj pa gre za neko realno nevarnost, v katero bi resnično morali investirati.

 

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je bilo leto 2007 na ljubljanskem območju s širšo okolico ter v vzhodni in severovzhodni Sloveniji za 2˚C topleje kot v dolgoletnem povprečju. Kakšne vplive in posledice lahko povzroči segrevanje ozračja za območje Slovenije?

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva še enkrat hitreje kot planet v celoti. Če bi se torej na planetu do konca stoletja temperatura povečala za 6˚C, bi lahko to za Slovenijo pomenilo tudi 12˚C več v samem povprečju. Že sedaj vstopamo v bolj sredozemski tip podnebja, kar pomeni, da so poletja bolj vroča in sušna, da je padavin v celoti manj, jeseni pa v nalivih več. Ob tem bi izpostavila tudi neurja in močne viharje.

 

V kakšnem času je torej možno, da se zaradi segrevanja ozračja uresniči najbolj črn scenarij?

Črn scenarij, ki predvideva dvig morske gladine do pet metrov, naj bi se realiziral do leta 2100. Posledice bi torej zajele celotno generacijo naših potomcev. Na tako ekstremen dvig morske gladine se kot civilizacija niti ne moremo pripraviti, poleg tega pa vse skupaj ni tako časovno oddaljeno, kot morda zgleda na prvi pogled. V prihodnjih desetih letih lovimo zadnji vlak, da te katastrofalne scenarije preprečimo ali pa jih potisnemo čim dlje v prihodnost. Časa za pesimizem in črnogledost ni, čas je za akcijo.

 

PREBERITE TUDI:

PROBLEM PLASTIČNIH VREČK: http://www.e-neo.si/si/mednarodno/arhiv/problem-plasticnih-vrecksticnih-vreck/

DELUJ ZELENO, ZMANJŠAJ CO2 ODTIS!: http://www.e-neo.si/si/osebno/deluj-zeleno-zmanjsaj-co2-odtis/

EKO TRGOVINA KALČEK, NARAVNO Z OKUSOM: http://www.e-neo.si/si/osebno/eko-trgovina-kalcek-naravno-z-okusom/