Medtem ko je bilo prvo predavanje o etiki v novem tisočletju, ki je potekalo 6. aprila, namenjeno predvsem mladim, je bil drugi dan v organizaciji Evropske akademije znanosti in umetnosti obarvan s temo sočutja in sreče.

Dogodek meseca, obisk njegove svetosti

Ozračje v dvorani je bilo prepojeno s pričakovanjem Nekoga. Tistega nekoga, ki bo razsvetlil in usmeril. Nam podal ključne točke življenja, o katerih bi bilo vredno razmisliti in jih vključiti v svoje delovanje. Tako je bil dogodek meseca aprila vsekakor obisk njegove svetosti, 14. dalajlame, tibetanskega duhovnega vodje in dobitnika Nobelove nagrade za mir, ki je s svojim spiritualnim mišljenjem navdahnil zbrano množico v Mariboru. Zanimivo je, da se je Tenzin Gyatzo rodil že leta 1935 ter bil pri komaj dveh letih in pol prepoznan za 14. inkarnacijo dalajlame, ki ima vlogo duhovnega in verskega voditelja Tibetancev. Njegovo življenje je bilo prežeto z različnimi izzivi, s katerimi je pridobil svojevrstno modrost.

Misli, prežete z željo po miru

Dalajlama meni, da bo, če delujemo do drugih ljudi sočutno in jim želimo dobro, tudi naša naravnanost do njih pozitivna. Poudaril je, da »pomanjkanje etike lahko vodi do pomanjkanja vrednot«, v povezavi s tem pa je povedal: »Kadarkoli govorim, imam vedno občutek, da govorim drugemu človeškemu bitju, kajti v temelju smo vsi ljudje, s fizičnim telesom in dušo.« Izpostavil je, da se eden izmed bistvenih vzrokov za vojne na tem svetu skriva v dejstvu, da se preveč osredotočamo na tisto sekundarno raven, ki jo sestavljajo rasa, vera in drugi kulturni dejavniki, namesto da bi se zavedali tega, da smo vsi ljudje s svojimi željami. »V tej resničnosti danes je škodovanje našemu sosedu pravzaprav škodovanje nam samim, zato je koncept vojne preživet koncept.«

Situacije v življenju

»Človek ima v sebi naravno nagnjenje, da si želi posedovati dobre stvari, jeza pa je namenjena temu, da se izogne slabemu,« je svoje razmišljanje kljub ne tako zelo rosnim letom z iskrivim otroškim žarom na obrazu razkrival dalajlama, pri čemer so njegovo ključno mnenje o sreči prežemale naslednje besede: »Vsi ljudje si želimo biti srečni. Velika jeza ali stres lahko načneta naš imunski sistem. Znanstveno je potrjeno, da ob razvijanju pozitivnih čustev v nas samih spodbujamo tako naš imunski sistem, kot tudi naše zdravje. Bistven je torej naš duhovni oziroma mentalni odnos do samih razmer.« Pri tem je dalajlama podal zanimiv in resničen primer tibetanskih menihov, ki so bili dolga leta zaprti s strani kitajskih zavojevalcev. Prav mirnost duha in sočutje, ki so ga v srcu do Kitajcev gojili zaprti tibetanski menihi, so privedli do tega, da psihologi pri njih kljub izjemno težkim razmeram v zaporih po izpustitvi na svobodo niso odkrili nobenih duševnih težav.

Umetnost sreče na temelju sočutja  

»Kadar je do nas nekdo nesramen in se ne vede sprejemljivo, ga vzemimo kot človeka, ki si v osnovi želi biti srečen, in le tako bomo do njega občutili sočutje,« zatrjuje dalajlama. Kadar pomagamo drugim, smo namreč mi sami tisti, ki imamo največ od tega. Sočutja, ki je tako pomembno kot temeljna človeška vrednota, ne bi smeli mešati s konceptom vere, niti s konceptom pomilovanja. Pomilovanje je namreč čustvo, ki pomeni občutenje večvrednosti do nekoga drugega, medtem ko se »v sočutju skriva osnovno spoštovanje do drugega človeka in prav bistvo demokracije je spoštovanje pravic drugih«. Treba se je zavedati, da je resnično bistveno spoštovanje različnih pogledov ljudi, saj le »s sintezo različnih mnenj dobimo večjo kakovost napredka,« je prepričan dalajlama. Po dobrih dveh urah predavanja je bil počasi žal čas za njegov odhod, tibetanski vodja protokola je že nestrpno kazal na uro, a dalajlama se ni dal motiti niti za sekundo. Razvil in predstavil je svoje misli do konca, povedal veliko zanimivih življenjskih anekdot in odgovoril na številna vprašanja iz publike, nato pa podal inspirativne sklepne besede: »Vsak od nas ima potencial, da spremeni svet, in vse velike spremembe prihajajo od spodaj navzgor!«

PREBERITE TUDI:

68. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL FASCINIRAL: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/68-beneski-filmski-festival-fasciniral/

SODOBNA UMETNOST - SVOBODNA KOT PTICA?: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sodobna-umetnost-svobodna-kot-ptica/

ROY LICHTENSTEIN - POP, KI TO NI: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/roy-lichtenstein----pop-ki-to-ni/