Če preletimo razvoj muzejev 20. stoletja, lahko opazimo, da so morali zadovoljevati potrebe vse bolj raznovrstnega občinstva.

S tem so dobili posebno vlogo v družbenem življenju, saj so se odzivali na družbeno dogajanje, predvsem pa so postali bolj izobraževalni in profesionalizirani.

Primerjava med nacionalnim muzejem Soares dos Reis in muzejem sodobne umetnosti Serralves na Portugalskem

V pričujočem članku bom pod drobnogled vzela nacionalni muzej Soares dos Reis in muzej sodobne umetnosti Serralves, ki se nahajata v Portu, prestolnici severnega dela Portugalske. Nacionalni muzej Soares dos Reis je dobil ime po slavnem kiparju iz Porta, Antóniu Soares dos Reis. Ustanovljen je bil leta 1833 in je bil sprva osnovan za prikazovanje umetniških del  različnih samostanov. Danes njegove razstave zajemajo dragocene zbirke slik, steklenih izdelkov, keramike, kovinskih izdelkov in nakita portugalske umetnosti 19. in 20. stoletja. V njem najdemo razstavljena dela znanih portugalskih slikarjev, kot so: Domingos Sequeira, António Carvalho de Silva Porto, Henrique Pousão in Aurélia de Souza. Razstavljajoči umetniki pripadajo umetniškim zgodovinskim obdobjem romanticizma, naturalizma in modernizma. Ogledamo si lahko tudi egipčansko zbirko, imenovano Núcleo Egípcio. V sklopu muzeja se nahaja ogromna dvorana, v kateri se izvajajo koncerti in konference ter kavarna.

Razstava kipov v nacionalnem muzeju  Soares dos Reis. (Foto. Polona Sitar)

Serralves, tako imenovani kulturni raj Porta, štejemo med muzeje svetovnega kova in je eden izmed najbolj obiskovanih sodobnih muzejev v Evropi. Njegov arhitekt, Alvaro Siza Vieira, je dobil Prickerjevo arhitekturno nagrado, saj je ustvaril zanimivo mojstrovino z ostrimi koti in odprtim prostorom na sredini, ki daje zgradbi posebno atmosfero. Odprt je bil leta 1999 in  predstavlja mednarodno umetniško zbirko, v kateri poskuša ujeti čas od leta 1960 pa vse do danes. Del muzeja je tudi ogromen park, kjer lahko najdemo ribnike, fontane in različne skulpture, najbolj znana pa je ogromna rdeča lopata, ki nemudoma pritegne našo pozornost. Pod muzej spadata tudi knjižnica z bogato literaturo o sodobni umetnosti  ter knjigarna. V muzeju so organizirana predavanja, ki privabljajo širšo javnost in se ukvarjajo s sodobno umetnostjo, prav tako se v njem odvijajo festivali in različne delavnice. Vse razstave v so  začasne, stalnih pravzaprav ni. Muzej spodbuja izražanje mladih umetnikov, saj jim omogoča razstavljanje njihovih del. Menim, da se ta muzej zelo dobro zaveda dejstva, da umetnost ne obstaja v vakuumu, ampak deluje znotraj polja različnih praks in položajev. Tematsko se razstavljena dela gibljejo v širokih poljih umetnosti, politike in družbe. Avtorji se ukvarjajo s pojmi, kot so demokracija, aktivizem, migracije, globalizacija in revolucija, s čimer nam sporočajo, da sta umetnost in politika nerazdružljivo povezani. Razstavljena so umetniška dela, ki zajemajo plakate, revije, knjige, recitale, fotografije in filme. Večje razstave v preteklosti so vključevale tudi Tovarno (angl. Factory op.p.) Andyja Warhola.

Predstava World of interiors v muzeju sodobne umetnosti Serralves. (Foto: Polona Sitar)

Način komunikacije obeh muzejev z občinstvom

Muzej sodobne umetnosti in nacionalni muzej komunicirata s svojim občinstvom na različen način. Nacionalni muzej Soares dos Reis predstavlja samo določen del umetnosti, to so dela slavnih slikarjev, kiparjev in keramičarjev. Izdelki imajo predvsem estetsko funkcijo in vzbujajo nostalgičen občutek, kot da bi bila razstava zmrznjena v času. Nacionalni muzej je samo-zadostna ustanova, izolirana in nefleksibilna. V tem smislu nanjo lahko gledamo kot na elitističen prostor, kjer se je čas ustavil. Na drugi strani pa Serralves, muzej sodobne umetnosti, pusti čisto drugačen vtis. Ker gre za muzej sodobne umetnosti, mora iti v koraku s časom. Recenzije razstav so objavljene v najbolj znanih časopisih na svetu, kot je New York Times. Umetniki in kustosi imajo sodelavce iz celotnega sveta, zato je ta muzej za razliko od nacionalnega, tudi znan po vsem svetu in ni omejen le na portugalske umetnike. Še posebej se mi je vtisnila v spomin predstava World of Interiors, v kateri so mladi ležali na tleh in z zaprtimi očmi recitirali odlomke iz del, ki jih je napisal argentinski pisatelj Rodrigo Garcia. To je bil zelo dober primer tega, kako z občinstvom komunicirati bolj neposredno in odprto. Recital je vseboval tudi vulgarne besede in preklinjanje. Prav s tema dvema pridevnikoma je bila nekoč opredeljena popularna kultura. Vulgariziranje je pravzaprav sopomenka za popularizacijo v angleškem slovarju. Razstave v muzeju sodobne umetnosti na prvo mesto ne postavljajo estetske funkcije predmetov, ampak z umeščanjem nekaterih grotesknih podob pravzaprav izprašujejo samo pojmovanje estetike. Akademiki so bili prvi, ki so pridali muzeju sodobne umetnosti enako vrednost kot nacionalnemu. V preteklosti je bila 'visoka' kultura vedno predstavljena kot več vredna v primerjavi s popularno, ki je bila podcenjena in včasih niti priznana kot 'prava' kultura.  

Zelo dobra poteza nacionalnega muzeja Soares dos Reis je, da ga lahko najdemo na internetu, in sicer v virtualni obliki, kar omogoča gledalcem tudi večkraten ogled njegovih razstav iz domačega naslonjača. Na razstavah v Serralvesu najdemo moderne komunikacijske naprave, kot so projektorji, računalniki, televizije in zvočniki, saj skuša pokazati sedanje koncepte v različnih medijih in stilih. Ob tem se še bolj zavedamo dejstva, da morajo muzeji danes delovati kot živi organizmi, ki so odprti za javnost, aktivni, imajo vizijo in svoje občinstvo tudi izobražujejo.

PREBERITE TUDI:

NADREALISTIČNO DOJEMANJE GOTOVEGA SVETA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nadrealisticno-dojemanje-gotovega-sveta/

SPREHOD SKOZI SODOBNO UMETNOST: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sprehod-skozi-sodobno-umetnost/

ČAS DIVJIH PARIŠKIH NOČI SKOZI OČI TOLOUSE LAUTRECA: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/arhiv/cas-divjih-pariskih-noci-skozi-oci-toulouse-lautreca/