Ob popolni izgubi spomina bi se morali kot novorojenček vseh stvari začeti učiti znova.

Spomin je torej sposobnost ohranjevanja mentalnih in motoričnih izkušenj v takšnem stanju, da jih lahko po potrebi obnovimo in ustrezno uporabimo. Je tudi pomembna duševna funkcija, ki je podlaga za vse vrste učenja, osebnostni razvoj in nepretrgano osebno zavest.

 

Senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin

Vrste spomina najpogosteje ločimo glede na njihovo trajanje: najširše sprejeta delitev zaobjema senzorni, kratkoročni in dolgoročni spomin. Senzorni spomin je neposredna sled dražljajev, ki nam jih posredujejo čutila. Ker imajo čutila zelo omejeno sposobnost hrambe, se te informacije izgubijo že po nekaj sekundah; stare slike, vonje, okuse, dotike … nenehno izpodrivajo sveži dražljaji. Nekatere izmed teh informacij, ki iz okolja pritekajo prek senzornega spomina, pa ne propadejo v hipu, temveč se s pozornostjo pretopijo v kratkoročni spomin. Ta vsebuje vse podatke, o katerih trenutno razmišljamo in se jih zavedamo, podatkom iz okolja pa se pridružijo še ustrezne asociacije. Kratkoročni spomin je kot vmesna postaja za informacije, preden jih predelamo in pošljemo v dolgoročni spomin. V tej »čakalnici« se zadržujejo le toliko časa, dokler so pomembne za izvajanje določene naloge. Ker se v kratkotrajni spomin hkrati lahko usede le od sedem do devet enot (na primer. zaporedje števil), nato pa prepusti prostor novim informacijam, moramo podatke, ki jih želimo shraniti za dlje časa, občasno ponavljati. Tako denimo znamo brez pomoči telefonskega imenika poklicati le tiste ljudi, ki jih najpogosteje kličemo. Obseg kratkotrajnega spomina pa si lahko tudi povečamo s smiselnim grupiranjem znakov.

V dolgotrajni spomin se zapišejo vse tiste informacije, ki so bile v kratkoročnem spominu zadržane dlje kot 30 sekund. Tu so podatki med seboj urejeni v nekakšne semantične mreže, kar pomeni, da so sorodni pojmi med seboj urejeni po skupinah ter asociativno povezani, zato je njihovo propadanje zelo počasno. Podatki, ki se vkodirajo v dolgoročni spomin, so tako rekoč neizbrisljivi, vendar ni nujno, da se vsega, kar je shranjeno v spominu, tudi spominjamo.

 

Spominski procesi

Spominsko funkcijo v grobem delimo na tri zaporedne faze: vkodiranje, shranjevanje in priklic informacij. Dražljaje, ki jih registriramo s pomočjo čutil, moramo najprej prevesti v jezik, razumljiv možganom. Tovrstno pretvorbo, ki omogoča shranjevanje in poznejšo najdbo informacij, imenujemo kodiranje. Z njim poskuša kratkotrajni spomin zmanjšati količino informacij, odvreči odvečno nesnago ter olajšati prihodnje iskanje podatkov. Druga faza procesiranja informacij je shranjevanje. V tej fazi se informacije, ki smo jih nekoč pridobili, ohranijo v spominu, vendar morajo biti najprej učvrščene in med seboj povezane. Proces shranjevanja lahko izboljšamo predvsem z vizualizacijo in nazornim predstavljanjem, s povezovanjem informacij z raznimi čutnimi vtisi in predstavami ali z vzpostavljanjem osebnega odnosa do informacij. Spomin je popoln le, če lahko shranjene informacije tudi izbrskamo oziroma prikličemo ter nato uporabimo. Bolje kot je informacija shranjena, lažje jo je poiskati in uporabiti v danem trenutku. Sicer pa, nihče ne more priklicati vsega nakopičenega gradiva, zato je pomembno, da znamo v labirintu svojega spomina najti prave podatke. Vzporedno s shranjevanjem poteka tudi proces pozabljanja.

 

Pozabljanje

Včasih se nam določeni dogodki ali informacije izmuznejo v pozabo; pozabljamo imena, rojstnodnevne datume, telefonske številke,  izpitno snov … Vendar nekaj pozabiti še ne pomeni izgubiti za zmeraj, temveč gre zgolj za nezmožnost priklica informacij, ki so bile spominu predhodno že dostopne. Pozabljanje v okviru kratkoročnega spomina ima celo pozitivno funkcijo, saj bi se sicer naš um zapolnil z mnogimi trivialnimi, nepomembnimi informacijami, tako da bi bilo skorajda nemogoče izbrati najpomembnejše. Lahko rečemo, da nam pozabljanje nepomembnega omogoča, da si zapomnimo pomembno. Sicer pa so razlogi, zakaj pozabljamo, lahko različni. Omenimo jih le nekaj. Po Freudovi teoriji naj bi tiste spomine, ki so preveč boleči in travmatični, namerno potisnili v pozabo. Za nekaterimi drugimi podatki lahko izgubimo sled zaradi nepogoste rabe ali raznih prekinitev, kot je denimo pretres, operacija možganov ali čezmerno uživanje drog. Tretji možni vzrok pozabljanja je tako imenovana interferenca, pri kateri lahko informacije, ki smo se jih učili v preteklosti, ovirajo vpijanje novih ali pa sveže informacije ovirajo priklic starih. In ne nazadnje velja omeniti še pojav »na koncu jezika«, pri katerem se bežno, a ne popolnoma spominjamo neke vsebine. Tedaj so nam informacije sicer na razpolago, vendar so začasno nedosegljive priklicu. Da se v tovrstnem primeru oblikuje popoln spomin, je po navadi dovolj že droben namig, kot je denimo prva črka iskanega imena.

 

Urjenje spomina

Nekateri strokovnjaki so prepričani, da ne obstaja slab spomin, temveč zgolj slabo izurjen spomin. Če vas ne pestijo duševne ali telesne bolezni, kot sta amnezija ali Alzheimerjeva bolezen, ki močno obubožajo spomin, lahko z uporabo določenih tehnik ter upoštevanjem nekaterih nasvetov precej okrepite svoje spominske zmožnosti. Med najučinkovitejše spada tehnika vizualizacije, pri kateri lahko vsebine, ki si jih moramo zapomniti, povežemo z določenimi kraji, jih vključimo v napete in nenavadne zgodbe ali jih povežemo z nizom podob. Pri pomnjenju nam je lahko v pomoč tudi povezovanje informacij s čustvenimi in drugimi osebnimi doživetji, numerične podatke pa lahko nadomestimo s črkami, ki jih nato spletamo v besede. Izmed nasvetov, ki nam jih v knjigi 50 poti do boljšega spomina servira avtorica Hermine Hilton, bi izpostavila le nekaj najzanimivejših. Pri zbiranju informacij nam denimo pomagajo sestavljanke iz začetnih črk oziroma zlogov besed ali kratke pesmice z ritmom in rimo, kot je vsem poznana: Pred ker, ki, ko da, če vejica skače. Za telefonske številke in naslove nam avtorica svetuje, naj si ustvarimo numerične oporne točke, kot je asociacija med številom tri in tremi mušketirji ali štirico in štiriperesno deteljico. Imena in priimke je dobro razvrstiti v skupine, kot so priimki, ki poimenujejo poklice (Pevec, Zidar, Kovač), ali tisti, ki spominjajo na zemljepisne pojme (Nemec, Rus, Dolinar). V knjigi  je podanih tudi nekaj vaj za urjenje spomina: poskusite prevesti pesem v numerično obliko, si zapomniti čim več imen med gledanjem poročil ali števila registrskih tablic avtomobilov, ki so poleg vas obtičali v prometnem zamašku, lahko pa v roke vzamete križanko, se na pamet naučite kakšno pesmico ali se s sostanovalcem zabavate ob igri spomin. Nekaj lahkotnega treninga za možgane vam je na voljo tudi na spletni strani bistrinaspomina.si. K boljši koncentraciji in spominu pa prispeva tudi redna telesna vadba, čim manj stresa ter občasni premori med učenjem.

 

Ali ste vedeli?

• Da obstaja bolezen, imenovana hyperthimesia, pri kateri bolniki nikoli ničesar ne pozabijo, ampak v svoji glavi hranijo čisto vse, kar so se naučili. Peščica posameznikov, ki jim je mati narava poklonila tovrsten dar, se tako denimo spominja vseh ljudi, ki so jih kdajkoli srečali, vseh podatkov, ki so jih do zdaj slišali ali prebrali, ter celo, kakšno je bilo vreme določenega dne. Brad Williams, eden od tovrstnih srečnežev, je nekoč menda izjavil: »Moja družina me uporablja namesto Googla.«
• Da so v neki floridski raziskavi odkrili, da dnevna doza 500 miligramov kofeina, kolikor ga vsebuje pet skodelic kave, občutno izboljšuje spomin pri tistih posameznikih, ki kažejo simptome Alzheimerjeve bolezni. Ljudem z običajnim spominom pa omenjena doza kave žal ne bo izboljšala spomina.

Da je septembra letos v Mariboru prvič potekalo državno prvenstvo v pomnjenju. Tekmovalci so se pomerili v desetih različnih disciplinah: pomnjenju binarnih in naključnih števil, zgodovinskih datumov, obrazov in imen, naključnih besed in podobnega.

 

PREBERITE TUDI:

KRATKI NAMIGI ZA EFEKTIVNO UČENJE: http://www.e-neo.si/si/studiozno/kratki-namigi-za-efektivno-ucenje/

SOOČENJE: ŠTUDIJ DOMA ALI V TUJINI: http://www.e-neo.si/si/dejavno/soocenje-studij-doma-ali-v-tujini/

MAMLJIVA TUJINA: http://www.e-neo.si/si/studiozno/mamljiva-tujina/