Študentska organizacija univerze v Ljubljane se je za subvencioniranje študentske prehrane odločila v začetku devetdesetih let, ko je ugotovila, da je zdravstveno stanje študentov zaradi nerednega in nezdravega prehranjevanja izredno slabo. Danes, zgolj petnajst let kasneje, lahko študentje izbirajo med paleto ponudnikov študentskih bonov z nezdravo študentsko prehrano.

 

Ministrstvo RS ne upošteva pravil, ki jih je določilo samo

David Božič, minister za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, je poudaril, da za izbor ponudnikov študentske subvencionirane prehrane, niso odgovorni. Sami namreč zagotavljajo zgolj delovanje sistema. Povedal pa je, da mora narava razpisa dopuščati možnost prijave vsem ponudnikom prehrane in da morajo ti s prijavo na razpis izpolnjevati in dosegati določene pogoje in standarde.

Razpis za ponudnike študentske prehrane pripravi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS. Osnovnih oz. vstopnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati vsi ponudniki študentske prehrane je devet (www.sou-lj.si/prehrana), izpostavila pa bi zadnjega, ki pravi, da morajo vsi ponudniki izpolnjevati standarde zdravega prehranjevanja in imeti izpostavljen samonadzorni kontrolni sistem. David Božič je navkljub temu osnovnemu pogoju povedal, da je avtomatično zavračanje ponudnikov hitre prehrane nemogoče

Zanimalo nas je še, zakaj so se na pristojnem ministrstvu odločili spregledati enega osnovnih pogojev, ki so (naj bi bili?) potrebni za uvrstitev na listo ponudnikov študentske prehrane. Predstavnica za odnose z javnostmi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve RS, univ. dipl. nov. Irma Sterle Glaner, nam je odgovorila, da je bila v preteklosti praksa, da lahko kot ponudniki kandidirajo vsi gostinski obrati s hrano, ne glede na to kaj ponujajo.

 

Kaj sploh je zdrava hrana?

Zdrava hrana pomeni, da posameznik užije higiensko neoporečna živila s primernim razmerjem ogljikovih hidratov, beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov v količini, ki posamezniku zadostuje in se razlikuje glede na spol, starost in telesno aktivnost, razlaga dr. med. Mateja Škerjanec. Izrednega pomena je, da jemo tri do petkrat na dan. Vsak glavni obrok pa naj bi vseboval sadje, zelenjavo in jedi iz neoluščenih žit ter stročnic. Krožnik naj bo razdeljen na petine. Prvo petino krožnika naj pokriva meso, dve petini krožnika naj sestavlja priloga (krompir, riž), preostali dve petini pa naj sestavlja kuhana zelenjava. K temu pa sodi še skleda solate in kozarec nesladkanega čaja ali vode.

Dr. med. Škerjančeva opozarja, da lahko na podlagi ankete o prehrambenih navadah študentov sklepamo, da se le manjši del študentov zdravo prehranjuje. Samo 79 odstotkov vprašanih študentov ima tri ali več dnevnih obrokov, manj kot polovica jih vsak dan je sadje in zelenjavo, zgolj 14 odstotkov večkrat tedensko uživa ribe, kar četrtina študentov nekajkrat tedensko uživa ocvrto hrano in petina si hrano dodatno soli.

 

Posledice nezdrave prehrane

Mihael Sterne, svetovalec v podjetju As An, d.o.o., opozarja na sladkorno bolezen, ki je, kot posledica nezdravega načina prehranjevanja, močno v porastu. Sladkorna bolezen ne pomeni samo okvare trebušne slinavke, ampak celega telesa, vsega ožilja in vseh organov. Znaki, ki opozarjajo na sladkorno bolezen so težave z želodcem, povišan holesterol, zamaščenost jeter, motnje krvnega tlaka, slabšanje vida, pomanjkanje energije in koncentracije, brezvoljnost, povečana nervoza in strah pa tudi pretirano delovanje žlez, kar se kaže kot hiperaktivnost, manija in druge psihične težave. Navedenih težav pa si študentje, ki želijo uspešno premagovati študijske (pre)izkušnje, ne želijo in si jih ne morejo privoščiti. Zaradi slabih pretokov v zoženih arterijah in razširjenih venah trebuha, zakisanosti in prevelike toplote zastaja tudi limfa, ki je nosilec obrambnega mehanizma. Temu sledi zmanjšana imunska odpornost, pogosta vnetja in težave s plodnostjo, potenco … V kolikor pa se določen del telesa dokončno pregreje pride tudi do rakavih obolenj.

 

Zdrava prehrana odločilnega pomena zlasti med izpitnim obdobjem

Glede na dolge dneve, ki jih študentje presedijo na predavanjih, potrebujejo energetsko manj kalorično hrano. Vsebovati mora predvsem dovolj sadja, zelenjave, beljakovin, ki jih dobimo v mleku in mlečnih izdelkih, pustega mesa in rib. Priporočljivi so tudi žitni kosmiči, polnozrnate vrste kruha, riž ter stročnice. Kot nadomestek hitrih prigrizkov, čipsa in čokolade, raje ugriznimo v korenček, sezimo po suhem sadju ali potolažimo najhujšo lakoto z oreščki. Predvsem v času izpitnega obdobja je način prehranjevanja izrednega pomena. Nikakor ne smemo preskočiti zajtrka, ki naj ga sestavljajo kosmiči, jogurt, sadje in sok. Študentje navadno nimajo časa za kuho obilnih obrokov in prav zato so testenine, ki so hitro pripravljene in zdrave, primerna izbira za kosilo. Zraven testenin pa se prileže nepogrešljiva skleda solate. Za malico si lahko privoščimo košček kruha in jogurt. Za večerjo pa si pripravimo topli sendvič s polnozrnatim kruhom, ki je še posebej zdrav, če ga obogatimo z zelenjavo.

 

Vedno več mladih s prekomerno težo

Vedno več mladih se bojuje z odvečnimi kilogrami. Raziskave pri nas in v tujini kažejo, da delež prekomerno težkih in debelih mladih strmo narašča. Pri nas ima, sodeč po raziskavah, preveliko telesno težo dvajset odstotkov mladih. Za to pa gre kriviti vnos kalorično bogate hrane v telo v kombinaciji s premalo gibanja. Debelost lahko opišemo tudi kot posledico pregrevanja. Organi, tako kot vsak stroj, delajo optimalno le pri določeni temperaturi. To je povezano tudi s slabšim delovanjem hladilnega sistema, zaradi že omenjene motene oskrbe krvi in čiščenja limfe. Tako pri debelosti kakor pri prenizki telesni teži vsi organi trebuha in večina žlez delajo slabše.

 

Kaj pa vegetarijanci?

Dr. Škerjančeva opozarja, da se je potrebno vegetarijanstva lotiti kot projekta, ki zahteva znanje in skrbnost. V kolikor se vegetarijanstva lotimo odgovorno, je to lahko popolnoma primeren in zdrav način prehranjevanja. Včasih pa se zgodi, da za posameznika vegetarijanstvo ni ustrezen način prehrane, bodisi zaradi spremljajočih bolezni, nosečnosti ali katerih drugih vzrokov. V takšnih primerih dr. Škerjančeva svetuje, da se meso uvede v prehrano. Predvsem je za vegetarijance pomembno, da ne zgolj »izpustijo« mesa in jedo ostalo hrano na enak način kot »mesojedi«. Namesto mesa morajo uživati več mleka, jajc in rib, saj je le tako njihova prehrana zdrava in povsem polnovredna. Vendar pa telo vsakega posameznika deluje na svojevrsten način, zato Mihael Sterne svetuje individualna posvetovanja in študente opozarja, da je za dobro delovanje glave potrebno dobro delovanje organov trebuha, ščitnice in celotnega ožilja.

Irma Sterle Glaner zagotavlja, da si bo Ministrstvo za delo, družino in socialne razmere RS v prihodnje prizadevalo, da bodo študentom obroke lahko pripravljali zgolj ponudniki zdrave in kvalitetne hrane.

Čeprav imajo študentje Ministrstvo za socialo in zdravstvo in Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve RS, ki jim izbirata ponudnike obrokov, se morajo študentje sami zavedati pomembnosti načina prehranjevanja. Vsem študentom želim, da bi pomembnost vpliva prehrambenih navad na telo spoznali, še preden jih v to prisili boj proti posledicam nezdravega načina prehranjevanja. Pa dober tek!