Znanstveniki to odločno zanikajo, saj so s poskusi na prostovoljcih dokazali, da sanjamo vsi, le da se nekateri zjutraj, ko se zbudijo, sanj ne spomnijo.

Večina izmed nas se spomni vsaj delčkov, se pa zgodi, da se sanj, ko se prebudimo, v celoti zelo živo spomnimo. Ko govorimo o sanjah, se nam porodi marsikatero vprašanje, kot na primer: kaj sanje sploh so, zakaj sanjamo, zakaj se sanj ne spomnimo, kaj pomenijo in še in še. Zanimivo je to, da je déjà vu lahko tudi spomin iz sanj. Na vprašanje, kaj so sanje, je težko odgovoriti. So skrivnost, ki vedno znova prinaša odgovore in vprašanja, in imajo zelo dolgo zgodovino.

 

Zgodovina sanj

Začelo se je z jamskim človekom v prazgodovini, ki je svoje sanje naslikal na stene jam, kot na primer v jami v Lascauxu v Franciji, ki prikazuje spečega človeka, kako sanja, da lovi plen. Kaj poslikava dejansko prikazuje, je stvar predvidevanja in interpretacije, kot so to tudi sanje. Ljudje so dolgo verjeli, da so sanje sporočila bogov, zato so bile zelo pomembne. Stari Egipčani so zato 1.300 let pred našim štetjem izdelali sanjsko knjigo z več kot 200 razlagami teh sporočil. Zagovarjali so teorijo nasprotij, kar je zagovarjal tudi Freud. Svoje sanjske knjige so imeli še Asirci, Judje, Babilonci in Perzijci. Razlage sanjskih simbolov med njimi so se razlikovale. Povzemali so jih Grki, ki so želeli njihove teorije racionalizirati. Platon in Aristotel sta razvila teorije, ki so jih naši sodobni teoretiki potrdili. Ena izmed njih je, da se v sanjah skriva naša resnična narava. Prvo obsežnejše objavljeno delo o sanjah je v 2. stoletju našega štetja napisal Grk Artremidorus, ki je zagovarjal, da vsak človek sanja svoje sanje, da so koristne in poučne, kar predstavlja sodobno stališče. Prav tako kot pozneje Jung, je tudi on preučeval ponavljajoče se sanje.  

 

Sigmund Freud (1856–1939)

Sanje so po njegovem mnenju odraz neizpolnjenih in skritih želja, ki jih razum v budnem stanju pogosto zavrne. Omogočajo izražanje prepovedanih želja, ki jih v spanju nadaljujemo. So varuh spanca. Verjel je, da se resnični pomen sanj razkrije takrat, ko postopoma vsakemu delu sanj pripišemo več možnih pomenov. Razlago sanj je povezoval s spolnostjo, kar so mnogi kritizirali in danes zveni resnično pretirano, saj je na primer vse naprave v sanjah povezoval s spolnimi organi.

 

Carl Gustav Jung (1875–1961)

Bil je Freudov učenec, vendar se je pozneje ločil od njegovih teorij in razvil svoje. Analiziral je svoje sanje in sanje drugih ter jih poskušal interpretirati. To mu je pomagalo pri njegovem delu, razvoju teorij in razlagi pomenov. Sam je izjavil, da je vsako leto analiziral približno dva tisoč sanj. Te so zanj del narave, ki nam želi nekaj povedati, odkrivajo osebno in kolektivno nezavedno.  

Oba sta zelo pomembna avtorja, ki sta z vidika psihoterapije svoje mesto dobila v razumevanju podzavesti s sanjami. Pripisovala sta jim simbolen pomen, ki služi kot pripomoček za razlago problemov in težav v budnem stanju. Freud je zagovarjal, da lahko posamezniku pri razlagi njegovih sanj pomaga le izučen psiholog, medtem ko je Jung posamezniku dajal nasvete in smernice, kako si jih lahko razloži sam.

 

O sanjah

Sanjamo, ko naši možgani med spanjem ustvarjajo podobe in dogodke, ki so velikokrat odmaknjeni od naših dnevnih izkustev. Vsak zase v svojih sanjah ustvarjamo najrazličnejše prizore in stanja, ki so lahko prijetna, romantična, vzburljiva, komična ali strašna, grozeča in neprijetna. Doživljamo jih, kakor bi bilo vse resnično, saj se zelo redko zavedamo, da gre le za sanje. Sodobni teoretiki so mnenja, da so zgolj popačen spomin na resnične izkušnje. Številne sanje so potemtakem po vsej verjetnosti sporočila iz podzavesti, s katero nismo zavestno povezani in nam zato razkrivajo, kakšni smo brez družbenih omejitev.

 

Stopnje spanja

Spanec poteka v petih stopnjah. V prvi dremamo, v drugi zaspimo, v tretji je naš spanec globok in v četrti je najgloblji. Sledi aktivno spanje oziroma stopnja hitrih očesnih gibov, krajše REM (rapid eye movement). Sanjamo v vseh stopnjah, a največ sanjamo v zadnji, REM stopnji, ko spanec ni zelo trden in ko naši možgani intenzivno delujejo. Dihanje je v tej stopnji hitrejše, nepravilno in plitvo, srčni utrip in tlak narasteta, mišice so ohlapne in očesna zrkla se aktivno premikajo. To stanje je podobno stanju budnosti. Med spanjem večkrat prehajamo med stopnjami. En cikel vsebuje vse stopnje, konča se s stopnjo REM in traja od 60 do 90 ali celo do 110 minut. V eni noči se ponovi od štiri do šest ciklov.

 

Mesečniki

Hoja med spanjem je najpogostejša pri otrocih in najstnikih in se po navadi pojavi v prvi polovici globokega spanja, zato je mesečnika težko zbuditi. Ima odprte oči, a se ne zaveda, da ga nosi luna.

 

Lucidne sanje

Zavedamo se, da sanjamo, zato lahko sanje oblikujemo tako, da pišemo svoj lastni scenarij, v katerem igramo glavno vlogo. Vendar smo lahko lucidni in imamo malo ali nič nadzora nad sanjami. Obstajajo različne stopnje zavednosti oziroma lucidnosti. Prva je predlucidnost, ko vemo, da sanjamo, a se ne zavedamo, sledi slaba lucidnost, ko se le za kratek čas zavedamo, da sanjamo, a tega ne obdržimo. Tretja je dobra lucidnost, ko se zavedamo, da sanjamo in da je vse okoli nas del sanj, mi pa varno spimo v postelji. Sanje so jasne in žive, bolj izraziti so naši občutki. Zadnja stopnja  pa je absolutna lucidnost, ko se zavedamo, da sanjamo od trenutka, ko zaspimo. Sanjamo pri polni zavesti. 

 

Zunanji vplivi na sanje

Ve­li­ko do­ka­zov je, da na­še telo iz oko­li­ce zaz­na­va draž­lja­je in jih tako ali dru­ga­če pre­na­ša v svet sanj. Sanje vplivajo na nas tudi, ko smo budni. Če zjutraj ne veste, zakaj ste se zbudili potrti, so lahko vzrok neprijetne sanje, čeprav se jih ne spomnite. Nasprotno pa smo lahko zaradi lepih in prijetnih sanj dobre volje in veseli.

 

Pomen in razlaga sanj

V sa­njah po­do­živ­lja­mo že zna­no, že vi­de­no in že do­ži­ve­to, ka­kor tudi ti­sto, kar si še že­li­mo do­ži­ve­ti, po čemer hre­pe­ni­mo, če­sar se bo­ji­mo ... Lahko so pripomoček za razlago pomenov in težav. Iz njih se lahko veliko naučimo o sebi in marsikaj razrešimo. Lahko so preroške, nas opozarjajo ali so odraz našega trenutnega psihičnega stanja. Bistvo razlage sanj je, da smo v njih osvobojeni vseh omejitev in v njih mi nismo pravi mi, kakršni smo v resničnem življenju, a vseeno razkrivajo našo pravo naravo. Vzrok za naše težave tako lahko v podzavesti odkrijemo prav prek sanj. Pomembno je poudariti, da imajo iste sanje za vsakega posameznika drugačen pomen. Sanjske knjige in razlaga simbolov služijo le kot orientacija za interpretacijo in razlago pomena posameznikovih sanj.

 

Pomnjenje sanj

Poskusi so pokazali, da motiviranost za pomnjenje sanj vpliva na boljši spomin, da si bolje in več zapomnimo, kaj smo sanjali. Če želite zapisovati svoje sanje, ko se prebudite, ostanite mirno v postelji, vzemite beležko in jih zapišite. Ko se prebudimo naj bi v petih minutah pozabili kar 50 odstotkov sanj, zato je pomembno, da jih zapišemo takoj. Velja pa, da si prej zapomnimo lepe in prijetne sanje, kot manj prijetne.

 

PREBERITE TUDI:

OSEBNOSTNA RAST: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/osebnostna-rast/

NEVRO-LINGVISTIČNO PROGRAMIRANJE: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/nevro-lingvisticno-programiranje/

TEHNIKE SPROŠČANJA: http://www.e-neo.si/si/osebno/arhiv/tehnike-sproscanja/