Kot otroka so ga klicali Petit Bijou (mali dragulj op. p.) in imeli so prav  ‒ na veliko veselje mnogih, ...

... se veliko ime findesieclovskega Pariza s svojim opusom kmalu predstavi tudi v Ljubljani.

Žareča slava in nagla smrt

Henri Marie Raymond de Toulouse-Lautrec Montfa (1864‒1901), sin premožne aristokratske družine, se je rodil in odraščal v francoskem mestu Albi. Že v zgodnjem otroštvu je blestel v risanju karikatur in kmalu pričel z oljnim slikarstvom. Njegov izredni talent je prvi prepoznal gluhonemi slikar René Princeteau in staršem svetoval naj poskrbijo za dečkovo nadaljnjo likovno izobrazbo. Henrijevo otroštvo je bilo v mnogih ozirih docela drugačno kot je v navadi, saj je bil zaradi izredno šibkega zdravja mnogokrat priklenjen na posteljo. Nesrečni zlomi kosti, ki se niso pravilno celili, so botrovali njegovi višini, odrasel je namreč meril 152 centimetrov in se moral pri hoji opirati na palico. Nizki rasti ravno nasprotni pa sta umetnikova veličina in slava, do koder so ga privedle njegove prodorne ideje ter drzne inovacije.

Leta 1882 se je študijsko napotil v Pariz in se sprva posvečal portretni umetnosti, kmalu pa razvil svojstven umetniški stil. V začetku 90-tih let 19. stoletja je Toulouse-Lautrec zaslovel skoraj čez noč in o svojem prvem plakatu, izdelanem za kabaretni nastop v Moulin Rougeu (Rdečem mlinu op.p.) leta 1891, povedal: »Bilo je nadvse zabavno. Lotil se me je nepopisni občutek nadzora nad celotnim ateljejem.« Od tod je šlo le še navzgor - prejemal je vedno več naročil, oblikoval tudi naslovnice knjig, ilustriral revije in časopisne članke. Danes ga mnogi poznajo kot zvestega kronista pregreh pariškega nočnega življenja, ki jih je na Montmartru v oljih na platno beležil skozi ves čas. Vendar so prirojeno šibko zdravje, sifilis, alkoholizem in paralitični napadi velikega umetnika do smrti privedli nekaj pred dopolnitvijo sedemintridesetega leta. Kljub svoji zgodnji smrti je Henri de Toulouse-Lautrec eden tistih slikarjev, ki je pustil izreden pečat in močno vplival na prenekaterega umetnika, med drugim tudi na Pabla Picassa in Henrija Matissa.

Plakat kot uveljavitev novega medija

Med najbolj spletkarskimi figurami pariških večernih zabav je bil pevec Aristide Bruant. V svoji koncertni kavarni Le Mirliton (Piščalka op.p.) je prepeval v nekonvencionalnem slogu in skozi provokativne točke orisoval življenja zločincev in prostitutk. Kmalu po tem, ko je spoznal mladega umetnika Toulousa-Lautreca, je razstavil njegove umetnine in pri njem naročil plakat za enega svojih nastopov. Eden najslavnejših plakatov vseh časov je tako v pompoznem kostumu pevca ovekovečil v reprezentativni drži in s pomenljivim izrazom na obrazu. Nalepljen je bil po vsem Parizu in je sprva izzval tudi prenekatero negativno kritiko. Kljub vsemu je bila na tej točki umetnost plakata priča korenitim spremembam, rojen je bil nov udaren medij in Toulouse-Lautreca imamo danes za pionirja modernega plakata. Za izdelavo plakatov je uporabil razmeroma nov litografski postopek. Risba je poenostavljena in močno začrtana, vanjo so vstavljene ploskve izrazitih barv in celotno oblikovanje je premišljeno točno tako, da bo ustavilo poglede čim več mimoidočih.

Toulouse-Lautrec kmalu tudi v Ljubljani

V Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, bo med 16. marcem in 25. avgustom 2011 na ogled razstava Toulouse-Lautrec, mojster plakata, nastala v sodelovanju s pariškim muzejem Les Arts Decoratifs. Avtorica projekta je Réjeane Bargiel, razstava pa bo zasnovana v šestih tematskih sklopih: Revija La plume in Salon des cent, Lautrec in Montmartre, Lautrec in japonizem, Moda zbiranja plakatov, Lautrec in Bruant, Lautrecova strast do litografije ter Nouveau Salon des cent. Ob umetnikovih izvirnih delih bo predstavljen tudi izbor najboljših plakatov, ki so leta 2001 nastali v okviru Nouveau Salon des cents, nostalgičnega mednarodnega portfelja stotih grafičnih umetnikov ob 100-letnici Lautrecove smrti. Med njimi so slovita imena, kot so Milton Glaser, Mieczyslaw Gorowski in Kari Pippo.

PREBERITE TUDI:

68. BENEŠKI FILMSKI FESTIVAL FASCINIRAL: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/68-beneski-filmski-festival-fasciniral/

SODOBNA UMETNOST - SVOBODNA KOT PTICA?: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/sodobna-umetnost-svobodna-kot-ptica/

ROY LICHTENSTEIN - POP, KI TO NI: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/roy-lichtenstein----pop-ki-to-ni/