TRESK #2

V četrtek, 3. marca, in petek, 4. marca, je v Kinu Šiška potekal dvodnevni glasbeni, debatni, razstavni in prodajni dogodek z naslovom TRESK #2. Na dogodku v soorganizaciji Radia Študent in CUK Kino Šiška smo se lahko zabavali, izobraževali in nakupovali od poznega popoldneva do noči.

 Četrtkovo dogajanje se je na sejmišču začelo ob 17h s predstavitvami in ponudbo založb ter drugih podpornih dejavnosti na glasbeni sceni. Na voljo so bile nove in rabljene zgoščenke ter vinilne plošče, majice, priponke, knjige, plakati in podobno. V Komuni je ob 18h potekala okrogla miza »Kaj ogroža razvoj koncertnih prizorišč pri nas?«, ki jo je moderiral Luka Zagoričnik (Radio Študent). Z gosti so naslovili predvsem primernost in specifike slovenskih koncertnih prizorišč, centralizacijo koncertne ponudbe in probleme organizacije koncertov. Večer so v Katedrali koncertno zaokrožili nastopi varovancev Založbe Radia Študent: ZircuS, Deca Debilane, Incurabili in Čompe.

V petek je bila poleg sejemskega dela na sporedu še ena okrogla miza, tokrat o inovativnih oblikah založništva: »Izhod v sili ali ...?«, omizje pa je vodil Marko Godnjavec – Jizah z Radia Študent. Izpostavljeni problemi so se dotikali predvsem odnosov in pričakovanj med avtorji glasbe, glasbenimi založbami in radijskimi postajami, zaradi odsotnosti predstavnika SAZAS-a, pa je žal manjkalo soočenje različnih mnenj. Koncerte v Katedrali bi morala otvoriti skupina Zmajev rep, vendar jih je zaradi bolezni v skupini nadomestil Errorist, sledili pa so še Grrizli Madams, Malik in Noctiferia. Drugi večer, ki je bil veliko slabše obiskan, se je zaključil z nič kaj grandiozno razglasitvijo najboljše koncertne fotografije (Miha Mally: DJ Danaja), najbolje oblikovanega ovitka albuma (Srečna Mladina: ... pa srečno v prihodnosti!) ter najbolje oblikovanega koncertnega letaka leta 2010 (Zoran Pungerčar: Wolf Parade - ŠKUC BUBA). Dogodek je sicer zaznamovala pestra glasbena ponudba, vendar se nikakor nisem mogla otresti občutka, da je bil bolj kot navadnim smrtnikom, namenjen insajderjem, ki so že del slovenske glasbene industrije.

Radiohead – King of Limbs, 2011, samozaložba

Letošnje Valentinovo je zaznamovala (svetovna) mrzlica, saj so člani britanske alternativne rock skupine Radiohead obelodanili novico, da bo 18. februarja na njihovi spletni strani (thekingoflimbs.com) možno kupiti novi album z naslovom King of Limbs. Slednji ponuja 8 pesmi oziroma dobrih 37 minut Yorkovih zasanjanih falzetov in sintetičnih elektronskih melodij, ki skupaj tvorijo pričakovano zasanjano, ambientalno in hkrati prepričljivo organsko celoto.

 Britanska peterica se že od Kid A (2000) giblje v elektronsko orientiranih vodah in King of Limbs deluje kot logično nadaljevanje trenda: elektronske ambientalne glasbene podlage tudi tokrat dopolnjuje mrmrajoč, le mestoma dobro artikuliran, vokal Thoma Yorka, ki nam zasanjano izpoveduje misli. Album se začne s pesmijo Bloom, ki jo zaznamujejo eksperimentalno – elektronski pridih, nadaljuje z Morning Mr. Magpie, funkovskim plesnim imperativom, temu sledi Little by Little, pri katerem se ob poslušanju tolkal skoraj ne moremo izogniti primerjavi z Reckonerjem, četrta po vrsti je Feral, ki jo zaznamujejo abstraktni elektronski sempli, neredke so tudi (nehvaležne) žanrske asociacije z dubstepom. Sledi Lotus Flower, prvi singel in tudi edina pesem na albumu, ki se ponaša z videospotom, v katerem nas s (pričakovano) nenavadnim plesom zabava frontman, Thom Yorke. Album nas nato ponese v bolj umirjene vode, saj bi lahko zadnje tri pesmi mirne duše uvrstili med balade: klavirska Codex ter malo bolj kitarski Give up the Ghost in Separator nas vsaka po svoje zaziba v prijetno zasanjanost.

Radiohead so tudi tokrat inovativni pri izdaji albuma, saj ga lahko kupimo v digitalni obliki ali pa v posebnem kompletu, ki ga sestavljajo 2 vinilni plošči, zgoščenka, 625 umetnin manjšega in nekaj večjega formata, vse skupaj pa bo zapakirano v razgradljivo plastiko. Časopisni album bo omogočal, da si s spleta legalno pridobimo digitalno obliko albuma v želenem formatu, kaj točno pomeni časopisni album, pa se bo zvedelo šele maja, ko ga bodo prejeli prvi naročniki. Pričujoči album je zelo hitro razdelil mnenja poslušalcev: Na eni strani so ljubitelji, ki jim je všeč vse, pod kar se podpiše Thom Yorke, na drugi pa kvazi kritična masa, ki Radioheadov tako ali tako ne marajo. Če torej ne sledite vzoru bratov Gallagher, ki za vsak slučaj popljuvata kar vse, vam poslušanje albuma toplo priporočam, čeprav si upam trditi, da ne gre za magnum opus britanskega kvinteta.

PREBERITE TUDI:

PIRATSTVO IN AVTORSKE PRAVICE: http://www.e-neo.si/si/atraktivno/piratstvo-in-avtorske-pravice/

FENOMEN LAIBACH:  http://www.e-neo.si/si/atraktivno/fenomen-laibach/

VAMOS A BAILAR: http://www.e-neo.si/si/dejavno/vamos-a-bailar/